Dijaški dom Lizike Jančar in Študentski dom 1 na Tyrševi ulici sta bila v zadnjih letih deležna celovitih energetskih prenov, s katerima so posegli v tiste dele stavb, ki najbolj vplivajo na porabo energije in pogoje bivanja. Pri obeh objektih, ki sta večji del leta intenzivno zasedena, so obnovili oziroma izboljšali toplotni ovoj in tehnične sisteme, prenovi pa sta bili sofinancirani tudi z evropskimi sredstvi.
Dijaški in študentski domovi imajo nekoliko drugačen ritem uporabe kot večina javnih stavb, zato se pomanjkljivosti starejših objektov pri vsakodnevnem bivanju hitro pokažejo. Prevelike toplotne izgube se poznajo pozimi, pregrevanje poleti, pri starejših sistemih pa je praviloma težje tudi natančno spremljati, koliko energije posamezni del stavbe dejansko porabi. Prav iz takšnih izhodišč sta bili zastavljeni energetski sanaciji Dijaškega doma Lizike Jančar in Študentskega doma 1 na Tyrševi ulici.
V Dijaškem domu Lizike Jančar je prenova zajela približno 6.700 kvadratnih metrov površin. Izboljšan je bil toplotni ovoj stavbe, obnovili so streho in dodatno izolirali strop nad neogrevano kletjo, del strešne kritine pa zamenjali. Posegli so tudi v ogrevalni sistem, v jedilnici uredili prezračevanje, na radiatorje namestili termostatske ventile in posodobili razsvetljavo. Vzpostavljeno je bilo še energetsko upravljanje, ki omogoča spremljanje dejanske porabe in daje upravljavcu precej natančnejši vpogled v delovanje objekta kot pred prenovo.
[[image_4_article_92346]]
Na Tyrševi so se lotili tudi kuhinj in kopalnic
Druga faza prenove kompleksa študentskih domov na Tyrševi ulici je zajela Študentski dom 1, kjer so dela potekala na nekaj več kot 3.000 kvadratnih metrih površin. Toplotno so izolirali fasado in vkopane stene ter zamenjali stavbno pohištvo, prenovljena je bila streha, sanirana tla v kleti, posegi pa so zajeli tudi ogrevanje in razsvetljavo. V kuhinjah in kopalnicah so uredili prezračevanje z rekuperacijo, objekt je dobil hladilni sistem, vgrajena pa je bila še oprema za ciljno spremljanje rabe energije.
Razlika med posameznimi ukrepi je pomembna predvsem zato, ker sama zamenjava enega dotrajanega sistema pri starejši stavbi praviloma ne odpravi vseh težav. Če toplota še vedno uhaja skozi zunanje stene ali streho, tudi sodobnejši ogrevalni sistem težko doseže pričakovani učinek, po izboljšanju zrakotesnosti pa je treba ustrezno rešiti še prezračevanje. Pri obeh mariborskih domovih so zato prenove zajele več med seboj povezanih delov stavb in se niso ustavile pri tistem, kar je bilo najbolj vidno od zunaj.
Pri Študentskem domu 1 je zanimiv tudi poseg v prostore, kjer nastaja veliko vlage. Kuhinje in kopalnice so med bolj obremenjenimi deli takšnega objekta, zato je urejeno prezračevanje pomembno tudi za samo stavbo, saj pomaga zmanjševati težave, povezane z vlago in kondenzacijo. Rekuperacija ob tem omogoča, da se del toplote iz odpadnega zraka ponovno uporabi, namesto da bi se z vsakim zračenjem v celoti izgubil.
[[image_1_article_92346]]
Pri domovih se prenova hitro sreča z vsakdanom stanovalcev
Za dijaka ali študenta so tehnični izrazi iz projektne dokumentacije precej oddaljeni od vsakdanjega življenja. Razliko zazna drugače, torej predvsem po tem, ali je v sobi pozimi mogoče vzdrževati enakomerno temperaturo, ali se prostor dovolj prezračuje in ali se razmere ob spremembah zunanjih temperatur hitro spreminjajo, kar pomeni, da je pri objektih, namenjenih bivanju, energetska učinkovitost še kako tesno povezana tudi z udobjem stanovalcev.
[[image_4_article_92346]]
Domova tudi po prenovah opravljata enako osnovno nalogo kot prej, vendar z drugačnimi energetskimi lastnostmi in sodobnejšim nadzorom nad delovanjem tehničnih sistemov. Ker gre za stavbi, ki bosta v uporabi še vrsto let, se bo celoten učinek izvedenih posegov pokazal šele skozi daljše obdobje, ko bo mogoče primerjati porabo in delovanje objektov pred sanacijo ter po njej.
[[image_1_article_90421]]
