Kolo je tudi prevozno sredstvo prihodnosti, saj njegova uporaba pripomore k zdravemu načinu življenja in čistejšemu okolju. Preverili smo, kako je v Mariboru poskrbljeno za kolesarje, in kateri načrtovani projekti bi lahko v prihodnje mesto naredili zanje še bolj prijazno in dostopno.

Podnebne spremembe so težava, ki zahteva prilagajanje tudi na področju mobilnosti. V Sloveniji je slednja razumljena še vedno kot vožnja z lastnim avtomobilom, s katerim kar najhitreje potujemo iz enega kraja na drugega. Toda, če bomo želeli zmanjšati onesnaženost zraka v mestih, bomo morali večji poudarek dati kolesu kot prevoznemu sredstvu. Zato nas je zanimalo, kaj je bilo v minulih letih v Mariboru narejenega, da bi mesto postalo še prijaznejše do kolesarjev. V Mariboru je sicer okoli 90 kilometrov kolesarskih stez.

Za kolesarsko infrastrukturo namenjenih 1,175 milijona evrov

»V letih 2019 in 2020 smo v sklopu projekta Ureditev kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi uredili okoli 17 kilometrov kolesarskih povezav. Investicija je bila vredna 1,175 milijona evrov (od tega sta projekt s 750 tisoč evri sofinancirali Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj),« so povedali na Mestni občini Maribor (MOM). Ob tem so še navedli, da so projekt izvedli po različnih sklopih ter uredili kolesarske steze na Ptujski cesti (od križišča s Panonsko ulico do križišča s Tržaško cesto), Ulici Pohorskega odreda (med Cesto proletarskih brigad in Lackovo/Streliško cesto), Šentiljski cesti (od odcepa Pekel do križišča s Tomšičevo ulico), Partizanski in Limbuški cesti. Na omenjenih odsekih je bilo v minulih dveh letih tako urejenih 17,4 km kolesarskih stez.

»Z vsemi investicijami, s katerimi nadgrajujemo kolesarsko infrastrukturo, vzpostavljamo sklenjene kolesarske povezave med vsemi deli občine. Te povezave morajo biti funkcionalne in varne ter uporabne tudi za manj vešče kolesarje. Prav tako pa morajo ponujati dobro alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. Ob tem sledimo tudi viziji, da središče Maribora kolesarsko povežemo s sosednjimi občinami,« so še zapisali na MOM.

Maribor potrebuje nove mestne povezave

Seveda pa se na občini tudi zavedajo, da na tem področju še ni vse urejeno tako, kot bi moralo biti. »Potrebujemo nove mestne povezave med Pobrežjem in Brezjem, Brezjem in Dogošami, Teznom in Taborom, Limbušem in Studenci ter Limbušem in Radvanjem. Potrebne so izboljšave na načrtovani državni kolesarski povezavi EuroVelo 9, na relaciji od Ljubljanske ulice do navezave na Hoče, in v predoru in nasipu proti Pesnici (ko bo ta opuščen, predvidoma v letu 2023). Ureditev kolesarske povezave po opuščenem železniškem viaduktu med Peklom in Pesnico je del projekta daljinske kolesarske poti Eurovelo 9 oziroma državne kolesarske povezave D1. Gre za povezavo med Šentiljem in Koprom oziroma, gledano širše, Severnega in Jadranskega morja. Na pobudo MO Maribor in Občine Pesnica je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI)  potrdila možnost uporabe opuščenega viadukta in tunela za kolesarsko pot, ko bo železnica premaknjena v novi koridor,« načrte za prihodnost razkrivajo na MOM in v isti sapi poudarjajo, da bo potrebno infrastrukturo izboljšati na Dravski kolesarski poti. Skozi MOM poteka okoli 30 od 70 km Dravske kolesarske poti, izgradnja njenega mariborskega dela pa je po besedah predstavnikov občine znašala okoli 15 milijonov evrov

Več točk za izposojo koles

V mariborskem mestnem svetu od leta 2014 deluje tudi Lista kolesarjev in pešcev. Kot pove že ime liste oz. politične stranke, je osrednja točka njenega delovanja izboljšanje uporabniške izkušnje kolesarjev in pešcev. Zato smo nanje naslovili nekaj vprašanj v zvezi z njihovim delovanjem v prejšnjem in sedanjem mandatu mestnega sveta, a smo dobili skope odgovore. Zapisali so, da so se v obeh mandatih z županoma Andrejem Fištravcem in Sašo Arsenovičem  o tej temi veliko pogovarjali, nekoliko bolj pa so zadovoljni z zdajšnjim županom, saj ocenjujejo, da so v pogovorih z njim dosegli večji napredek glede posameznih ukrepov. Kot ključne ukrepe, ki si jih želijo izpeljati do konca mandata, navajajo predvsem ureditev semaforjev, na katerih pešcem in kolesarjem ne bi bilo treba pritisniti na gumb, postavitev kolesarskih parkirišč, prej omenjena izgradnja nove kolesarske poti skozi predor Pekel, potem ko bo ta zgrajen, in seveda več točk za izposojo koles.

V Mariboru imamo trenutno šest ponudnikov, ki omogočajo izposojo koles. Kot smo uspeli izvedeti, je MOM pri koncu izbire za koncesionarja za izposojo koles. Na občini tako načrtujejo vzpostavitev 15 postaj s 130 kolesi na frekvenčnih točkah  v mestnem središču in na desnem bregu Drave. V kasnejših fazah, ko bo sistem že dobro zaživel, je predvidena širitev omrežja, ki bo upoštevala potrebe in želje uporabnikov. Skratka, zdi se, da je idej in nastavkov za bolj kolesarsko podobo mesta veliko, a ključen bo preskok v glavah uporabnikov, ki bodo morali spoznati, da je pot v službo s kolesom bolj zdrava in okolju prijaznejša.