Vročinski val, ki smo mu priča v teh dneh, podira nove temperaturne rekorde. Težave ne predstavljajo samo dnevne temperature blizu 40 stopinj Celzija, ampak predvsem dejstvo, da se dovolj ne ohladi niti v nočnih urah. Zato marsikdo slabo spi, čez dan pa so najbolj na udaru fizični delavci in kmetje, ki velikokrat nimajo izbire, ali na soncu opraviti neko delo ali ne. 

Odpravili smo se na podeželje, v občino Cerkvenjak, natančneje v naselje Smolinci, kjer so nas prijazno sprejeli Feliks Fekonja, gospodar kmetije, njegova žena Dragica in njena mama Slavica Zagoršek. 

Dela že od malih nog

70-letni Feliks je po rodu iz sosednje občine - Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Že 45 let je Cerkvenjačan. Poročil se je na ženino kmetijo, kjer mu pri delu, trenutno imajo le še 20 prašičev, pomaga tudi njegova 89-letna tašča. Kljub častitljivim letom skoraj vsak dan skuha kosilo, velikokrat pa pomaga tudi lažjih kmečkih delih, na primer pri pobiranju krompirja, in pa na vrtu. Prav slednje je družina počela ob našem obisku. 

Feliks nam je povedal, da mu je kmečko del znano že od malih nog. Že kot osnovnošolec je delal pri večjih kmetih. "

Ko sem obiskoval prvi razred in prišel domov, mi je mama napisala na listek, kje tisti dan poteka žetev. Moral sem iti tja in pobirati klase po njivi, da sem dobil večerjo. In vse to v največji vročini."

Takšne vročine nekoč ni bilo 

Res pa je, nadaljuje, da takšne vročine, kot jo imamo sedaj, v tistih časih ni bilo: "Ne spomnim se take vročine, pa sem star že polnih 70 let. Bilo je vroče, seveda, ampak da bi bila taka vročina kot danes, tega pa ne. Niti po stopinjah in niti po občutku. Cel dan smo bili na njivah ali v vinogradih. Zjutraj sem na travniku pokosil travo, jo potem ročno obrnil in naslednji dan pospravil. Če smo hoteli jesti, smo morali delati tudi na soncu. Glavo sem si pokril s klobukom ali kapo in je bilo to to. "Zdaj, nadaljuje, v času največje sončne pripeke ne dela na prostem. "Bojim se, da bi me zadela kap."

[[image_1_article_91127]]

"Da mesec dni ne bi deževalo, tega se ne spomnim"

Feliks se ne spomni, da v preteklosti po več tednov ne bi bilo dežja: "Da mesec dni ne bi deževalo, tega se ne spomnim. Zdaj so pa očitno podnebne spremembe naredile svoje, lahko pa, da je kaj tudi umetno narejeno. Sije sonce, čez dve uri pa že imamo hudo nevihto. Letos mi je ena takih neviht odnesla pol njive koruze. Posajen krompir pa je bil razmetan na travniku. Tudi tako pogoste toče včasih ni bilo, niti tako močnega vetra, ki še najbolj spominja na burjo."

Nekoč so na njivah delali tudi čez dan 

Feliksovo razmišljanje potrdi tudi njegova tašča Slavica, ki je vse življenje trdo delala na kmetiji. "Poglejte, kakšne roke imam. Že od malih nog sem imela v rokah motiko, kramp ... Tega me je naučila že babica. Če ni bilo drugega dela, sem pasla krave, sicer zjutraj in zvečer. Na njivah pa smo delali tudi čez dan, saj ni bilo tako vroče kot danes. Do enih popoldne sem recimo s srpom žela pšenico, nakar smo v senci nekaj pojedli in se potem popoldne vrnili na njivo. Malo nam je že bilo vroče, a nato ni nihče gledal." Dolgoživost imajo v družini; njena mama je dočakala 94 let, babica pa 83. 

Tudi Slavica se zdaj izogiba dela na prostem v času največje vročine. "Tega mi niti domači ne pustijo. Ko sem bila mlajša, sem si mislila, da ne bom nikoli dočakala take starosti in tudi ne takšne vročine.

" Tudi ona se ne spomni, da bi imeli v preteklosti pri menjavi vremena tako močna neurja: "Prišli so oblaki in je malo deževalo, pa potem se je spet pojavili sonce in znova dež. Takšne vročine ni bilo."

"Mogoče pa bodo na kmetijah še radi delali"

Oba sogovornika ob koncu izrazita skrb za naše zanamce: "Težko se jim piše, najbrž že našim otrokom. Vprašanje, kdo si bo še želel, glede na vreme, ostati na kmetiji in obdelovati polja." Feliks in Dragica imata sicer dva sinova. Oba sta zaposlena in ju za zdaj ravno ne vleče na kmetijo. "V službi pride mesečna plača. Kaj pa doma? Neurje in toča ti vse vzameta in nimaš nič." Slavica pa k temu doda: "Mogoče pa bodo nekoč še radi delali. Če bodo hoteli domačo hrano in ne bo služb. Tudi če bodo imeli denar, tako je bilo že nekdaj, si mogoče z njim ne bodo mogli kupiti hrane, ker je ne bo."