V Hidroelektrarni Zlatoličje so danes slovesno obeležili 50 let od uradnega začetka obratovanja te največje slovenske hidroelektrarne. Zbrane je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je pozval k sodelovanju in dejanjem. “Če želimo biti neodvisna in energetsko samostojna država, se moramo usesti skupaj in sprejeti dejanja,” je dejal.
Hidroelektrarna proizvede več kot 5 odstotkov električne energije
Ob obletnici hidroelektrarne, ki proizvede nekaj več kot pet odstotkov električne energije, ki jo proizvedemo v Sloveniji, se je premier zahvalil tistim, ki so hidroelektrarno gradili ter bili vizionarji. “Če ne bomo želeli biti odvisni od uvoza, potem se moramo prenehati ukvarjati z nepomembnimi vprašanji, kot so kadrovska vprašanja, ampak se moramo usesti skupaj, vsi slovenski energetiki, in ponuditi rešitve za naprej. Le na tak način bodo čez 50 let na tem mestu drugi, ki se bodo pogovarjali o današnjem obdobju kot o pozitivnem obdobju,” je dejal.
Poudaril je, da ni odgovornost vlade, da sama pripravlja energetske koncepte, ampak mora koncept, ki ga Slovenija nujno potrebuje, priti iz energetskih vrst. Po njegovih besedah je vlada odprta za energetske sugestije in sodelovanja, odgovornost stroke pa je, da pripravi koncept, saj je prihodnost Slovenije lahko zgolj v energetski neodvisnosti.
Dodatni proizvodni objekti so nuja
“Če želimo iti v korak s časom, bodo dodatni proizvodni objekti nuja,” je opozoril direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej. “Če v tem trenutku žanjemo sadove odločitev naših prednikov, je prav, da tudi otrokom in vnukom zagotovimo varno, energetsko neodvisno prihodnost,” je dodal.
HE Zlatoličje, ki so jo začeli graditi leta 1964, je v pol stoletja proizvedla toliko elektrike, da bi v sodobnem času zadostovalo za skoraj devetletno porabo vseh slovenskih gospodinjstev. Izkorišča potencial Drave med Mariborom in Ptujem, kjer priteče reka v ravnino. Zaradi takšne umeščenosti je zasnovana kot kanalska elektrarna in je bila prva elektrarna tega tipa v nekdanji skupni državi. Uradno so jo predali namenu 26. aprila 1969 v prisotnosti takratnega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita.
Zaradi rednega vzdrževanja elektrarna v odlični formi
“Redno vzdrževanje jo ohranja v najboljši kondiciji ter zagotavlja, da bo eno ključnih dobrin sodobne družbe varno in zanesljivo proizvajala tudi v naslednjih desetletjih,” je dejal Tumpej.
“Na Dravi v zadnjem času kar naprej obeležujemo visoke jubileje. To je znak, da so bili temelji, nekateri tudi pred več kot stotimi leti, postavljeni dobro in trdno,” je v nagovoru zbranim na ploščadi ob strojnični zgradbi hidroelektrarne povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić in izpostavil pomen proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije.
“Brez elektrike več ne znamo živeti”
“Gradnja vsakega energetskega objekta je poseg v prostor, a energetski objekti so realnost. So tu in zdaj, že 50, sto let. Z njimi živimo, in to bolje kot pred časom, ko so bili zgrajeni. Te objekte potrebujemo in potrebovali jih bomo tudi v prihodnje. Ne le te, ki jih imamo, ampak tudi nove. Brez elektrike več ne znamo živeti,” je še dejal.
HE Zlatoličje danes deluje z dvema agregatoma in po prenovi, ki je potekala med leti 2007 in 2012, proizvede okoli 600 milijonov kWh električne energije letno. S tem po besedah Tumpeja in Nikolića predstavlja enega ključnih členov slovenske energetike.
Ob gradnji morali 1500 ton težek Vodni stolp dvigniti za 3 metre
Elektrarna ima od struge ločena dovodni in odvodni kanal, 4,5 milijona kubičnih metrov veliko akumulacijsko jezero in jez v Melju pri Mariboru. Njena gradnja je bila svojevrsten podvig, saj so med drugim morali za skoraj tri metre dvigniti 1500 ton težki Vodni stolp v Mariboru, ki bi ga reka drugače poplavila.
Leta 2012 so na območju hidroelektrarne dogradili tudi sončno elektrarno, imenovano Sončni park Zlatoličje. “Čim bodo razmere na trgih ugodne, bomo tudi na dovodnem kanalu hidroelektrarne zgradili dodatne sončne elektrarne. Ob tem pa še na drugih primernih lokacijah nasipov,” je danes povedal Tumpej.
STA
