Včeraj je v Kinu Udarnik potekal pogovor s kandidatoma za župana Mestne občine Maribor Matevžem Frangežem in Mestne občine Ljubljana Luko Mescem. Razprava je bila namenjena viziji razvoja mest v prihodnosti ter izzivom, kako v ospredje mestnih politik postaviti ljudi in njihove potrebe. Govorca sta se dotaknila številnih tem, oba pa se strinjata, da bo v prihodnje pri nekaterih zadevah potrebno spremeniti miselnost. 

Močno gospodarstvo in premik iz centra na soseske

Oba kandidata sta v svojih programih izpostavila več podobnih stališč. Matevž Frangež, član Socialnih demokratov, ki bo na lokalnih volitvah kandidiral s podporo Levice in Liste kolesarjev in pešcev v okviru zavezništva Novi Maribor, je predstavil svoje ključne prioritete. Med njimi so gospodarski razvoj mesta, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, sodelovanje in predvsem izboljšanje kakovosti bivanja.

[[image_1_article_93898]]

Kandidat za župana Ljubljane Luka Mesec je izpostavil nekoliko drugačne poudarke, saj ima Ljubljana gospodarsko moč, vendar pa je razen v središču, po njegovem mnenju zanemarjena. V ospredje tako postavlja ureditev razmerja med mestnim središčem in stanovanjskimi soseskami ter skupno oblikovanje prihodnosti mesta, v kateri bodo ustrezno urejeni stanovanjska problematika, zdravstvo, promet in dolgotrajna oskrba.

Maribor je bil voden preveč podjetniško

Pogovor z morebitnima županoma dveh največjih mest v Sloveniji se je na kratko dotaknil tudi dosedanjega vodenja. Frangež je pri tem poudaril, da je bil Maribor voden preveč podjetniško ter da mesto ni imelo župana, temveč menedžerja.

V zavezništvu Novi Maribor želijo to miselnost spremeniti in postati bolj dostopni za občane. To nameravajo uresničiti s podvojitvijo participativnega proračuna z milijona na dva milijona evrov, razviti nove oblike sodelovanja in pripraviti projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja v mestu. Kot je poudaril Frangež, je treba načrtovati na dolgi rok, ne zgolj zmagati na volitvah, ob tem pa še enkrat izpostavil dejstvo, da Maribor v tem trenutku ustvarja talente za druga mesta, med drugim tudi Ljubljano, namesto da bi izobražen kader ostajal doma. Prav to bo eden izmed njegovih največjih ciljev - da Maribor in regija postaneta generator gospodarskega razvoja.

Luka Mesec je prikimal besedam Frangeža in dejal, da je zdrava konkurenca med mestoma več kot dobrodošla, v Ljubljani pa želi v prvi vrsti ustvariti mesto sosesk, kjer bi namenil 5 odstotkov mestnega proračuna za izboljšanje le teh.

Obe mesti imata stanovanjsko krizo

Oba županska kandidata se strinjata, da imata največji mesti v Sloveniji stanovanjsko krizo, ker se je stanovanjska politika prepustila trgu. Slovenija je po deležu lastniških stanovanj v samem evropskem vrhu, kar se mora v prihodnje spremeniti, cene nepremičnin v Mariboru pa že dohajajo Ljubljano. Frangež je opomnil, da je drugod po Evropi delež lastniških stanovanj manjši, kar pomeni, da ljudje ne rabijo najemati dolgoročnih kreditov in biti vezani na svojo nepremičnino, v Sloveniji pa je slika ravno obratna, saj so mnogi stanovanja kupili za naložbe, medtem ko si jih nekateri ne morejo privoščiti.

V programu zavezništva Novi Maribor so si zato zadali cilj, da se aktivirajo prazna stanovanja, ki jih je bistveno preveč, prav tako pa si bodo prizadevali za to, da bi se starejše hiše lahko preuredile v ločene stanovanjske enote in bi se tudi na tak način pridobila nova stanovanja. Še nadalje si zavezništvo želi gradnje javnih najemnih stanovanj, s čimer bi se lahko končno umirile visoke cene najemnin, ki so v tem trenutku prepuščene trgu. Frangež je ob tem poudaril, da ne nasprotuje gradnji stanovanj za trg, vendar na transparenten način.

Eden od krivcev je Airbnb

Mesec je dejal, da je stanovanjska slika v Ljubljani še hujša, saj se tudi tam spopadajo z visokimi cenami, ob tem pa opozoril, da je pravica do stanovanja ustavna pravica, kar se v Sloveniji pogosto pozablja. Če bo postal župan se bo moral ukvarjati tudi s težavo Airbnbja, ki je postal gonilo rastočih cen - zaradi spletne platforme naj bi cene v zadnjih nekaj letih poskočile za kar 70 odstotkov. Podobno kot Frangež, bi tudi Mesec rad zapolnil prazna stanovanja, ki jih je v Ljubljani kar 11.000 in so postala špekulativna naložba za številne, ki si to še lahko privoščijo.

[[image_2_article_93898]]

Nekdanji minister bo predlagal tudi vzpostavitev registra javnih stanovanj in javne najemne službe, ki bi lastnikom stanovanj omogočila, da neoddana stanovanja v upravljanje prepustijo občini. Ob tem je izpostavil tudi možnost višje obdavčitve praznih stanovanj, kar je že uveljavljena praksa v Parizu. S tem bi lastnike spodbudili, da se odločijo, ali bodo plačevali višji davek ali stanovanja oddali v najem. Načrt predvideva tudi gradnjo novih stanovanjskih sosesk, za katere naj bi bila zemljišča že zagotovljena, Ljubljana pa bi dobila prepotrebna nova stanovanja.

V Mariboru je preveč praznih lokalov

Matevž Frangež je v pogovoru izpostavil tudi to, da imajo meščani Maribora še vedno precej težav, predvsem tisti, ki živijo v središču in nimajo kje parkirati. V zavezništvu si bodo prizadevali za vzpostavitev začasnih parkirišč, s čimer bi lahko omilili situacijo. 

Še bolj kot to pa kandidata za župana moti veliko število praznih lokalov v mestnem središču, česar po njegovih besedah ni bilo niti v času največje krize. Razlog vidi v pretirani komercializaciji javnih prostorov, kar namerava v prihodnje tudi spremeniti. Prazne prostore želi nameniti mladim, ustvarjalcem, kulturi in umetnosti ter tako prispevati k ponovnemu oživljanju mestnega središča in še lepši podobi mesta.