V nedeljo so po vsej državi potekale lokalne volitve, na katerih so državljani v 212 občinah izbirali novega župana, člane mestnih svetov ter mestnih četrti in krajevnih skupnosti. V Mariboru so na tokratnih volitvah zabeležili le 45,30 odstotno volilno udeležbo, kar pomeni, da se je na volišča odpravila manj kot polovica volilnih upravičencev. Za mnenje in razloge o nizki udeležbi smo povprašali rednega profesorja na Inštitutu za lokalno samoupravo, dr. Boštjana Brezovnika.

Razlog za nizko udeležbo je preveliko število kandidatov

Dr. Brezovnik že na začetku pojasni, da ni potrebno iskati globljega razloga za nizko udeležbo, saj je ta v osnovi preprost - na voljo je bilo preveliko število kandidatov. Kot dodaja redni profesor na Inštitutu za lokalno samoupravo, množica kandidatov običajno, vsaj primerjalno gledano po Evropi, odvrača volivce, predvsem zaradi tega, ker vedo, da to ne pomeni nobenega boja.

»Če bi imeli dva, tri, bi bilo verjetno povsem drugače. Če pa imamo tako množico kandidatov, volivci pričakujejo, da se bodo glasovi razpršili, in ne verjamejo, da bo njihov kandidat na koncu izvoljen. To pomeni, da moč glasu izgubljamo z velikim številom kandidatov«, razloži Brezovnik.

Kandidati so ponudili premalo konkretnih rešitev

Čeprav je bilo več kandidatov, so se njihova programska izhodišča v veliki meri osredotočala na podobne izzive, vezane predvsem na prometno infrastrukturo, stanovanjsko problematiko ter razvoj gospodarstva. Brezovnik smatra, da so bila programska izhodišča po večini enoznačna, brez strokovnih utemeljitev in ne predstavljajo realnih zavez in obljub v štiriletnem mandatu.

[[image_1_article_94611]]

»Odkrito povedano, bilo je vse zelo pavšalno, opisno. Kandidati niso ponudili konkretnih rešitev, kako zmanjšati dolg občinskega proračuna, katere projekte dejansko izvesti, kaj in kako se pripraviti na novo črpanje sredstev EU v naslednji perspektivi. Če uporabljajo kandidati zgolj splošne navedbe in splošne obljube, je to v volilni praksi lokalne samouprave že malce preživeto,« dodaja Brezovnik.

Maribor je postalo veliko spalno naselje

Sogovornika smo povprašali tudi, kaj bi se moralo spremeniti, da bi se tudi v Mariboru več ljudi odločilo oddati svoj glas, bodisi na lokalnih ali državnih volitvah, saj ponavadi statistično gledano zaostaja za državnim povprečjem. Brezovnik največji problem Maribora vidi predvsem v tem, da ima mesto zelo velik odliv aktivnega prebivalstva, razlog za to pa predstavlja dejstvo, da je Maribor v gospodarskem razvoju v zadnjih nekaj desetletjih zaostal:

»Mesto je zaostalo, kar pomeni, da Maribor postaja za Mariborčane pretežno spalno naselje. Nekaj se sicer opravlja in dela v mestu, ampak če gledamo statistiko, koliko ljudi dejansko hodi na delo iz Maribora v Avstrijo, koliko se jih vozi v Ljubljano, pomeni, da Maribora ne dojemamo več kot močnega industrijskega mesta. Če ni te zavesti gospodarskega razvoja in razcveta, potem pomeni, da se ljudje tudi odmikajo, ker od mesta ne pričakujemo kaj dosti. To pomeni, da pričakujemo samo to, da bomo lahko opravili osnovne življenjske funkcije v smislu spalnega naselja, torej da imamo urejene šole, vrtce, osnovno infrastrukturo. Če ni pričakovanj na področju gospodarskega razvoja, delovnih mest in podobno, se ljudje začnejo odmikati od mesta, in jih tudi to, kar se dogaja v mestu, ne zanima kaj dosti,« o razlogih za apatičnost pojasni Brezovnik, ki dodaja, da je to vse pogostejši vzrok tudi drugod.  

Za udeležbo v drugem krogu bo potrebno predstaviti rešitve

Statistično gledano udeležba v drugem krogu še dodatno pade, vendar pa Brezovnik smatra, da ni nujno, da se bo to zgodilo tudi v Mariboru. Po njegovem mnenju je sedaj zelo pomembno, da se kandidata dobro pripravita, predstavita konkretne rešitve za Maribor, ter se izogibata praznih obljub.

Od kandidatov za župana pričakuje, da bosta pred drugim krogom konkretno predstavila svoje programe z jasno utemeljitvijo, kako zmanjšati dolg občinskega proračuna, katere projekte v naslednjih štirih letih nameravata izvesti, da se opredelita glede virov financiranja in predvsem kako se bosta lotila zmanjšanja socialnih razlik med prebivalstvom:

»Vemo, da v Mariboru živijo številni ljudje na meji revščine, tudi energetski reveži. Treba je racionalizirati in zmanjšati stroške izvajanja javnih storitev, pospešiti investicije v gospodarsko infrastrukturo ter ustvariti nova delovna mesta.«

Ob tem Brezovnik poudarja, da morata kandidata pred drugim krogom predstaviti rešitve, še posebej če upoštevamo dejstvo, da je mesto proračunsko zelo zadolženo, ter da bo potrebno ta dolg znižati na nič.

Družbena omrežja ne igrajo posebne vloge

Pred volitvami je na družbenih omrežjih mogoče opaziti tudi pravo bitko med komentarji in podporniki posameznih kandidatov, vendar se ob odhodu na volišča pogosto pokaže drugačna slika. O tem smo povprašali tudi našega sogovornika, ki meni, da so na družbenih omrežjih sicer aktivni posamezniki, vendar pa njihovo število ne odraža nujno širšega razpoloženja med volivci.

»Glede na število volilnih upravičencev v Mariboru se ne ukvarjajo vsi z družbenimi omrežji. Družbena omrežja imajo pomemben vpliv na to, kako se bodo kandidati predstavili in s kakšnim programom naslavljali volivke in volivce. Vendar do sedaj nisem slišal od nobenega kandidata konkretnih predlogov in rešitev,« opozarja Brezovnik, ki meni, da bo v drugem krogu za višjo udeležbo potrebna večja angažiranost in konkretne rešitve.