Razvojni načrti, infrastrukturni projekti, kakovost življenja in vključevanje občanov v odločanje so med ključnimi izzivi, ki bodo zaznamovali prihodnji mandat v občinah Sveta Ana, Lenart in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Gre za tri občine, katerih županski kandidati nimajo konkurence - so torej brez protikandidatov. 

Martin Breznik, Marko Horvat in David Klobasa v nadaljevanju predstavljajo svoje poglede na nadaljnji razvoj občin, od gradnje novih objektov, urejanja cest in kolesarskih povezav do izboljšanja javnih storitev in ustvarjanja prijetnejšega okolja za občane. 

Kateri so vaši ključni cilji za naslednji mandat in katere konkretne projekte nameravate izpeljati do njegovega konca?

Martin Breznik (Sveta Ana)

Med ključnimi projekti zagotovo ostaja izgradnja doma starejših občanov, ki jo vodi Dom Danice Vogrinec Maribor skupaj s pristojnim ministrstvom. Tukaj sta še izgradnja prizidka k Osnovni šoli Sveta Ana in ureditev kolesarske poti iz Zgornje Ščavnice proti sosednji občini Apače, čemur želimo dodati še celovito obnovo lokalne ceste.

Seveda pa se ne bomo ustavili le pri tem. Vsem v občini smo posredovali ambiciozen, a hkrati uresničljiv program dela za prihajajoči mandat in skupaj se bomo potrudili, da ga v celoti izpolnimo.

Marko Horvat (Lenart)

Kot bodoči župan občine Lenart imam vizijo njenega razvoja, v svojem razvojnem programu pa opisujem absolutno prednostne, kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje, ki jih želim zasledovati pri razvoju občine. Zelo nehvaležno se je časovno omejevati na obdobje štirih let, saj se s tem izgubi možnost izpostavljanja večjih infrastrukturnih projektov, ki jih občina po moji oceni potrebuje, in glede katerih bodo v času mojega mandata stekle aktivnosti, kasneje pa bi jih, kljub morebitni spremembi župana, občina morala nadaljevati.

Zgolj primeroma: izgradnja severne obvoznice, širitev industrijske cone v smeri severa, izgradnja večnamenske športne dvorane z zaprtim bazenom, izgradnja varovanih stanovanj, ureditev centralnega trga s podzemno garažo in rekonstrukcija poslovne stavbe Mercator. To so pomembni projekti, ki bodo pomembno doprinesli k razvoju občine in dvigu kvalitete življenja občank in občanov.

Če se omejim zgolj na obdobje enega mandata, pa so med projekti, ki jih želim uveljaviti, predvsem okrepitev režijskega obrata (preigral bom tudi možnost ustanovitve občinskega komunalnega podjetja), ki bi v celoti prevzel izvajanje nalog, povezanih s čiščenjem javnih površin, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, urejanjem zelenih površin in parka, zimsko službo, urejanjem pokopališča ... 

Poznamo številne primere, kjer manjše občine skupaj ustanovijo občinsko komunalno podjetje, ki opravlja gospodarsko javno službo, s tem pa se občine izognejo koncesionarjem in običajno tudi manj kvalitetnim in dražjim storitvam.

[[image_2_article_93890]]

Med načrtovanimi ukrepi bo zagotovo tudi posaditev večjega števila okrasnega drevja in grmičevja na javnih površinah, predvsem v bližini blokov, kjer zaznavam največji deficit zasaditve. Potrebna bo tudi premišljena zasaditev nove površine parka, kjer so bili v preteklosti najemniški vrtovi. Hkrati se bodo v ta del parka uvedle nekatere nove, zanimive vsebine, ki bodo privabljale obiskovalce k obisku parka (obstaja več možnosti, npr. pumptrack, zeleni mini golf, mize za namizni tenis ...).

Uvesti želim prostofer - brezplačne prevoze za starejše, ki nimajo svojcev in so oddaljeni od javnega prevoza, potrebujejo pa prevoz. Gre za brezplačni prevoz v zvezi z nujnimi opravki (npr. zdravnik, lekarna, upravna enota, pošta ...), ki ga izvajajo prostovoljci in je na voljo že v 116-ih občinah po Sloveniji. Poleg navedenega prevoza bi si želel vzpostaviti mestni javni prevoz z električnim vozilom (po vzoru mariborskega Maistra), ki bi opravljal prevoze po voznem redu, posluževali pa bi se ga lahko predvsem starejši, ki s težavo pridejo do nakupovalnih središč, pokopališča ... Nabava električnega vozila za javni prevoz bo deležna subvencije s strani Borzena, stroške upravljanja pa bi si občina delila s ponudniki trgovskih storitev, do katerih bi vzpostavili linijski prevoz.

Med cilje, ki so izvedljivi v času enega mandata, je mogoče vključiti tudi širitev mreže kolesarskih poti. Kolesarji najbolj pogrešajo kolesarko stezo do Močne, kjer se lahko v nadaljevanju kolesarka naveže na stransko cesto v smeri Pernice, kjer pa je že mogoč priključek na obstoječo kolesarko oz. traktorsko cesto v smeri Maribora.

David Klobasa (Sveta Trojica v Slovenskih goricah)

V osmih letih smo Sveto Trojico razvojno postavili na povsem novo raven. Iz občine, ki se je soočala z upadanjem prebivalstva, smo ustvarili okolje, ki privablja nove družine, investicije in obiskovalce. Da smo na pravi poti, potrjuje tudi letošnji Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino v Sloveniji.

V naslednjem mandatu želim dokončati novi vrtec ob jezeru, nadaljevati vlaganja v ceste, komunalno infrastrukturo, kolesarske povezave in nova stanovanjska območja. Velik potencial vidim tudi v turizmu, predvsem v razvoju območja ob jezeru, kolesarstvu in povezovanju lokalnih ponudnikov ter razvoju medicine. Ne želim pa, da uspešnost občine merimo samo v kilometrih asfalta in novih objektih. Pomembno je predvsem, kako ljudje tukaj živijo. In prav kakovost življenja ostaja moje glavno merilo uspeha.

Kako boste zagotovili, da bodo občani vključeni v odločanje o pomembnih projektih in porabi javnega denarja?

Martin Breznik (Sveta Ana)

Že sedaj budno spremljamo utrip kraja in prisluhnemo našim ljudem. Občinski svet je sestavljen iz predstavnikov različnih naselij in različnih pogledov, kar nam omogoča, da pravočasno prejemamo vse pomembne informacije s terena.

V naši lepi, manjši občini delujemo odprto in dostopno. Verjamem, da znamo slišati drug drugega in skupaj najti prave odgovore na potrebe občanov, kar nenazadnje dokazujeta tudi njihov pozitiven odziv in pripravljenost za sodelovanje.

Marko Horvat (Lenart)

Blizu mi je ideja o participativnem proračunu, v skladu s katerim bi občina za del javne porabe zbirala predloge občanov in jim omogočila, da podajo ustrezne predloge, nato pa bi posamezne predloge, ki bi imeli največjo podporo, uresničila. Kljub vsemu bi šlo v tem primeru za omejen obseg javnih sredstev.

Občani so v odločanje o pomembnih projektih občine praviloma vključeni posredno, preko izvoljenih predstavnikov v občinskem svetu. Neposrednemu odločanju (v smislu občinskih referendumov) nisem naklonjen, saj bi slednji pomenili dodaten (in ne majhen) strošek občine, hkrati pa bi lahko določen del občanov preprečeval nujno potrebne investicije (npr. vrtec).

Izvolitev župana praviloma pomeni, da občani zaupajo njegovemu razvojnemu programu, še posebej, če je razvojni program del predvolilnih obljub. Zase ocenjujem, da bom "ljudski" župan in da bom slišal pričakovanja občank in občanov.

V kolikor bi bil določen projekt deležen večjih kritik, tak projekt ne bo izveden.

Ne glede na to, da lahko občanke in občani pobude in predloge podajajo preko predstavnikov v svetu krajevnih skupnosti ali preko članov občinskega sveta, bom občankam in občanom omogočil, da tudi neposredno podajajo različne predloge in pobude, hkrati pa zagotavljam, da bodo le-ti predmet strokovne presoje in da bodo o sprejetih odločitvah občine predlagatelji pobud in predlogov obveščeni. 

David Klobasa (Sveta Trojica v Slovenskih goricah)

Občina ni županova, ampak je od vseh nas. Zato sem vedno zagovarjal neposredno komunikacijo z občani in tak način dela nameravam nadaljevati. Pri večjih projektih želim ljudi vključevati že v fazi načrtovanja, ne šele takrat, ko so odločitve sprejete. To delamo preko participativnega proračuna, javnih zborov občanov, javnih prenosov sej občinskega sveta in možnosti komunikacije preko aplikacije na spletni strani občine.

Ob tem pa verjamem, da mora vodstvo znati tudi odločati in za svoje odločitve prevzeti odgovornost. Ljudje nas niso izvolili zato, da bomo štiri leta razpravljali, ampak zato, da bomo stvari tudi premaknili.

Kako si razlagate dejstvo, da na volitvah nimate protikandidata? Ali to razumete kot izraz zaupanja občanov ali tudi kot znak, da v občini primanjkuje politične konkurence in različnih razvojnih vizij?

Martin Breznik (Sveta Ana)

To dejstvo je v demokraciji predvsem odraz duha samega kraja. Pomeni potrditev dosedanjega skupnega dela in veliko zaupanje v obstoječe nosilce funkcij. Sam to sprejemam skromno in ponižno, z globokim zavedanjem, da je s tem lestvica pričakovanj postavljena še višje. Prepričan sem, da bom s trdim delom to zaupanje tudi upravičil.

To nikakor ne pomeni, da v občini primanjkuje politične konkurence ali razvojnih vizij. Imamo aktivne lokalne odbore političnih strank, ki redno delujejo. Imamo veliko posameznikov, društev, ki so aktivni in soprispevajo ter jim je mar za našo občino.

Vsem pa nam je skupno nekaj neprecenljivega - ko gre za razvoj naše občine, sprejemamo odločitve ne glede na politično ali drugačno pripadnost, vedno le v korist naših občank, občanov in celotnega kraja.

[[image_1_article_93890]]

To je velika dodana vrednost naše skupnosti in izjemen ponos ter hvaležnost čutim, da lahko to povezovalno klimo sooblikujem in jo bom lahko sooblikoval tudi v prihodnjem mandatu kot župan.

Marko Horvat (Lenart)

Zase ocenjujem, da je odsotnost protikandidatov precej povedna. Dejstvo, da sem v rekordnem času, brez organizirane akcije, uspel zbrati kar štirikratno število potrebnih glasov podpore občank in občanov, nakazuje na široko zaupanje. Hkrati sem bil že v začetku volilne kampanje deležen podpore največje vladne stranke, kasneje pa so se tej podpori pridružile tudi druge stranke, NSi, SLS in nazadnje tudi SD.

Široka strankarska podpora mi je zelo pomembna, saj kaže na to, da tudi lokalna politika v meni vidi najprimernejšega kandidata za župana, župana, ki bo deloval povezovalno, nekoga, ki bo župan vseh občank in občanov, ne glede na njihovo svetovno nazorsko prepričanje, ki bo deloval konstruktivno, proaktivno in predvsem v korist občine ter njenih prebivalk in prebivalcev. 

David Klobasa (Sveta Trojica v Slovenskih goricah)

Najprej kot veliko odgovornost. Nikakor pa si ne domišljam, da to pomeni, da se z menoj vsi strinjajo. Bi pa ob tem postavil drugačno vprašanje: Ali mora biti politična konkurenca vedno zgrajena na nasprotovanju? Ali pa je mogoče, da se v neki skupnosti skozi leta dela in vidnih rezultatov oblikuje širše soglasje o smeri razvoja?

Mojo neodvisno kandidaturo je podprlo devet političnih strank, od levice do desnice. V današnjem političnem prostoru se mi to zdi precej močnejše sporočilo kot odsotnost protikandidata.

[[image_3_article_93890]]

Demokracija ni nič manj demokratična, če se ljudje o nečem strinjajo. Seveda pa to ne pomeni, da različnih pogledov ni ali da niso dobrodošli. Zato bodo tokrat toliko pomembnejše volitve v občinski svet. Občankam in občanom sem predstavil svoj izbor sedmih kandidatov, ki so svojo vrednost v skupnosti že dokazali z dejanji. Politika zame nikoli ni bila tekmovanje v tem, kdo bo koga premagal, ampak kdo bo za ljudi naredil več.