Sto novih podjetij, 10.000 delovnih mest in 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega v desetih letih. To je ambiciozen gospodarski cilj, ki si ga je v programu zastavil kandidat za mariborskega župana Matevž Frangež.
Uresničiti ga namerava z vzpostavitvijo razvojnega parka ob mariborskem letališču kot vnaprej urejene (ready-to-go) razvojne cone nacionalnega pomena, sodobnega tehnološkega parka - prostora za hitro rastoča podjetja, ki bi temeljila na mariborskih inovacijah in privabljanju domačih ter tujih tehnoloških akterjev, ter učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev za razvoj in rast podjetij.
Zanimalo nas je, kako realen je takšen načrt in pod kakšnimi pogoji bi ga Maribor lahko uresničil? Bi lahko mesto s temi ukrepi postalo pomembnejše središče podjetništva in visokotehnoloških dejavnosti ali pa so zastavljene številke preveč optimistične? Za mnenje o izvedljivosti načrta in ključnih izzivih njegove uresničitve smo vprašali Univerzo v Mariboru in Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor.
Univerza v Mariboru: Pozdravljamo razvojne ambicije, ki v ospredje postavljajo znanje, inovacije, višjo dodano vrednost in kakovostna delovna mesta
Na Univerzi v Mariboru pozdravljajo razvojne ambicije, ki v ospredje postavljajo znanje, inovacije, višjo dodano vrednost in kakovostna delovna mesta. "Maribor, Podravje in kohezijska regija vzhodna Slovenija potrebujeta razvojni preboj, ki bo temeljil na dvigu produktivnosti in ljudem omogočil večjo kakovost življenja," so zapisali.
Nadaljujejo, da je prav temu namenjena platforma INNOVUM, s katero povezujemo razvoj raziskovalne infrastrukture, vrhunske opreme in kompetenc z močnejšim prenosom znanja v gospodarstvo. Gre za dolgoročno razvojno usmeritev Univerze, ki lahko pomembno podpre nastajanje novih podjetij, rast obstoječih in tehnološko ter ekonomsko preobrazbo regije. Razvojna, tehnološka in inovacijska središča lahko te učinke okrepijo, če bodo vsebinsko povezane z raziskovalnimi zmogljivostmi, potrebami gospodarstva in ljudmi, ki bodo v njih ustvarjali.
"Ustvarjanje in prenos znanja sta temelj našega poslanstva. Z izobraževanjem, raziskovanjem in sodelovanjem z gospodarstvom vseskozi prispevamo k razvoju skupnosti. Če želimo ustvarjeno znanje in usposobljene kadre zadržati doma, je potrebno ustvariti okolje, v katerem lahko univerzitetno znanje preraste v uspešna podjetja in kakovostna delovna mesta," pravijo na Univerzi v Mariboru.
RRA Podravje - Maribor: Podjetniški inkubator in Kreativni park Drava kot nova razvojna priložnost za Podravje
Tudi na Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor pozdravljajo vse pobude in aktivnosti, usmerjene v krepitev gospodarskega razvoja Maribora in širšega Podravja, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter povečevanje dodane vrednosti. Podravje se sooča s pomembnimi razvojnimi izzivi, zato so vlaganja v podjetništvo, inovacije, nove tehnologije in konkurenčnost gospodarstva ključna za dolgoročni razvoj regije, so zapisali.
Prepričani so, da drugi omenjeni steber - razvoj sodobnega podjetniškega in inovacijskega okolja - predstavlja pomembno priložnost za Maribor in širše Podravje. "Regija se po produktivnosti in vlaganjih v raziskave in razvoj še vedno sooča z zaostankom za razvitejšimi slovenskimi regijami, zato bo treba v prihodnje še več pozornosti nameniti spodbujanju inovacij, razvoju hitro rastočih podjetij, prenosu znanja v gospodarstvo ter privabljanju talentov in investicij. Pri tem je pomembno, da nadgrajujemo in povezujemo že obstoječe podporno okolje. Maribor ima na tem področju dolgoletne izkušnje, med drugim s Štajerskim tehnološkim parkom, Tovarno podjemov in inovacijskim ekosistemom Univerze v Mariboru."
Nadaljujejo, da pomembno nadgradnjo predstavljajo tudi aktualni razvojni projekti. "Pomemben razvojni potencial na področju podjetništva in inovacij predstavlja Kreativni park Drava, ki nastaja na območju nekdanje moške kaznilnice. Na približno 10.000 kvadratnih metrih je predvidena vzpostavitev poslovnega centra RRA Podravje - Maribor, podjetniškega razvojnega centra in centra za mreženje talentov. S tem želimo ustvariti spodbudno okolje za razvoj podjetništva, povezovanje znanja in ustvarjalnosti ter uresničevanje novih razvojnih pobud v Mariboru in širšem Podravju."
Pomembno nadgradnjo podpornega okolja bo predstavljal tudi podjetniški inkubator, projekt Mestne občine Maribor v vrednosti 2,5 milijona evrov, ki je predviden za sofinanciranje iz evropske kohezijske politike. V okviru projekta je načrtovanih več kot dvajset enot za podporo nastajanju in rasti podjetij, predvsem na področjih pametnih mest, IKT, zdravja, krožnega gospodarstva, trajnostnega turizma in mobilnosti. Začetek gradnje je predviden januarja 2027, odprtje pa septembra 2027.
"Za nadaljnji razvoj bo ključno povezovanje teh zmogljivosti z univerzo, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom ter krepitev programov mentorstva, prenosa znanja, dostopa do financiranja in internacionalizacije podjetij. Prav povezovanje infrastrukture, znanja, podjetniških talentov in kapitala lahko ustvari pogoje za nastajanje novih tehnoloških podjetij, njihovo rast ter ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Zato pozdravljamo usmeritve, ki krepijo podjetniški in inovacijski ekosistem ter prispevajo k dolgoročni konkurenčnosti Maribora in Podravja."
Evropska sredstva morajo prinašati dolgoročne razvojne učinke
Po mnenju Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor tudi evropska sredstva predstavljajo pomembno priložnost za gospodarski razvoj Maribora in širšega Podravja, vendar sama višina pridobljenih sredstev še ni merilo razvojne uspešnosti. "Ključno je, kakšne dolgoročne učinke ustvarimo z njimi. Zato moramo pri načrtovanju projektov izhajati iz dejanskih potreb gospodarstva in dolgoročnih razvojnih ciljev regije, ne zgolj iz trenutno razpoložljivih razpisov. Prednost morajo imeti projekti, ki povezujejo podjetja, univerzo, raziskovalne institucije in lokalne skupnosti ter omogočajo prenos znanja in inovacij v konkretne produkte, storitve in poslovne priložnosti. Pri tem je pomembno, da so podjetja že od začetka vključena v razvoj in preizkušanje rešitev, različni viri financiranja pa omogočajo njihovo nadaljnjo rast in uporabo v praksi."
Uspešnosti projektov zato ne bi smeli meriti le s številom aktivnosti ali doseženih kazalnikov, temveč predvsem z njihovimi dolgoročnimi učinki - uvajanjem rešitev v podjetja, rastjo produktivnosti in dodane vrednosti, razvojem novih produktov ter ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti. Ob gospodarskih učinkih so pomembni tudi družbeni, predvsem kakovost in stabilnost novih delovnih mest, zadrževanje mladih in visoko izobraženih kadrov v regiji, razvoj kompetenc ter izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. "Pri tem imamo pomembno vlogo regionalne razvojne agencije, ki s prepoznavanjem potreb gospodarstva, povezovanjem razvojnih deležnikov in pravočasnim določanjem razvojnih prioritet ustvarjamo pogoje za učinkovitejše sodelovanje in uspešnejše izvajanje razvojnih projektov," zaključijo.
