V spletnem medijskem središču Maribor24.si začenjamo digitalno župansko ligo, v kateri se bodo kandidati za župana Maribora pomerili v desetih tematskih krogih in predstavili svoja stališča o ključnih vprašanjih razvoja mesta. V vsakem krogu se bosta v petih parih soočila po dva kandidata, ki bosta odgovarjala na enaka vprašanja z izbranega področja. O zmagovalcu posameznega soočenja boste odločali bralci z glasovanjem v spletni anketi.

Liga bo temeljila na točkovanju: kandidat, ki bo v posameznem soočenju prejel več glasov, bo osvojil dve točki. Če bo rezultat izenačen ali bo razlika med kandidatoma manjša od desetih glasov, bo vsak prejel po eno točko. Točke se bodo seštevale skozi vse kroge, skupni vrstni red pa bo mogoče spremljati na posebnem semaforju oziroma v namenski rubriki na Maribor24.si.

Prvi krog namenjamo prometni infrastrukturi, ki pomembno vpliva na vsakodnevno mobilnost občanov in pretočnost prometa v mestu. Kateri konkretni infrastrukturni projekti bi lahko prispevali k zmanjšanju prometnih zastojev in učinkovitejšemu prometnemu sistemu? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo kandidati v prvem soočenju digitalne županske lige.

1. PAR: BAUMAN - GREINER

Andrej Bauman (skupina volivcev)

Eden prvih ukrepov bo revizija vseh con 30 in obstoječih prometnih režimov. Dodatnih radarjev v Mariboru ne potrebujemo. Tisti, ki so, morajo služiti izključno varnosti oziroma umirjanju prometa, ne pa občinskemu inkasanstvu.Naša prometna logika je preprosta. Najprej zgradimo alternative, šele nato zapiramo ulice in ukinjamo parkirišča. Zato bomo pospešili gradnjo garažne hiše v centru in uvedli pametne table, ki voznike osmerjajo na prosto mesto.

Za pravo pretočnost pa potrebujemo drzne rešitve. Tunel pod mestom ostaja najbolj efektivna možnost za razbremenitev središča in levega brega Drave. Na desni strani moramo državo spodbuditi k pospešenemu zaključku južne oziroma zahodne obvoznice, podvoza Ledina in v prihodnje podaljška Pariške komune proti Pobrežju. Trudili se bomo tudi izboljšati javni potniški promet in spodbujati ostale oblike, kot sta kolo in hoja. Znamo ponuditi alternative in zmoremo sprostiti promet.

Bor Greiner (skupina volivcev)

Prometni vozel v Mariboru je kompleksna stvar. Krožišča tam, kjer so semaforji, radarje ven tam, kjer na 30 coni nimajo kaj iskati, in potem seveda ta problem. Ko smo dve žili zaprli, in to na Lentu in na Koroški cesti, imamo ta problem, da se tukaj vije kolona prometa dnevno.

Kako to rešiti? S pokritim vokopom. Torej tu cesta ostane, na novo narejena, od spodaj pa še ena, morda dve etaži. In na tej relaciji od Ljudskega vrta, kjer bi bila prva garaža, pa potem druga je tukaj pri mestni občini, pa še dve, torej skupaj štiri. Na 1200 metrih bi lahko uredili ne samo promet, tudi vprašanje, kje pa jaz parkiram, ko sem pridem. Da se ne pogovarjamo tudi o tem, da pa javni avtobusni promet ni javni avtobusni promet, če na avtobus čakaš uro in pol, ker potem moraš iti z avtom.

2. PAR: FRANGEŽ - VODOPIVEC

Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev)

Prvič: vzpostavitev začasnih parkirnih mest v mestnem središču, ob občinski stavbi in na ploščadi ob južni tribuni Ljudskega vrta. Drugič: poskrbeti za investicije, kot so južna obvoznica, hkrati pa premisliti o tem, kako bomo sklenili obroč okoli središča mesta. Je to tunel, je to severna obvoznica, ali katera druga optimalna varianta? Pri tem iskati tudi učinkovite začasne rešitve.

Tretjič: izgradnja garažne hiše pod Ljudskim vrtom, hkrati pa spodbujanje nastanka manjših garažnih hiš ob robu mestnega središča, tudi na desnem bregu.

Matej Vodopivec (LPR, Pirati in Prerod)

Kot predsednik Mestne četrti Studenci sem se v zadnjem obdobju oziroma v zadnjem mandatu večinoma ukvarjal z vprašanjem prometne pretočnosti. Lista za pravični razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti vedno poudarja pomen sorazmernega razvoja vseh delov mesta, ne le mestnega središča oziroma posameznih četrti. Pri tem je treba v največji meri upoštevati predloge komisij mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Primer, kako se je treba lotiti reševanja tovrstnih težav, je zaprtje Starega mostu, ki je povzročilo velike prometne zastoje na Koroškem mostu. Vendar moramo gledati tudi naprej in razmišljati o prihodnjih gradnjah.

Država oziroma državni projekti obljubljajo, da bo južna obvoznica dokončana v vzglednem času. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ima mesto že zdaj pripravljene rešitve za pričakovane prometne obremenitve. Že danes je namreč težko prevoziti mestno središče, zato se moramo vprašati, kako bomo na koncu Koroškega mostu, pri Štuku, speljali promet proti Dravogradu oziroma Koroški. Prav to je področje, na katerem moramo aktivno delati: razmišljati vnaprej, ne zapreti in se na koncu ukvarjati s problemom.  

3. PAR: KOREN - MATVOZ

Katja Koren (SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus)

Veliko je bilo narejenega. Zdaj bomo prednost namenili dotrajanim cestam, manjkajočim pločnikom in nevarnim križiščem tudi zunaj središča. Avtobusne linije in vozne rede bomo prilagodili potrebam ljudi ter dodali vožnje tam, kjer jih primanjkuje.

Z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi bomo določili vrstni red in roke. Ljudje morajo vedeti, kdaj bo popravljena njihova cesta in narejen varen pločnik.

Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda)

Najprej je potrebno zgraditi južno obvoznico, ki bo razbremenila center; nato je potrebno izvesti vse načrtovane oziroma tudi nenačrtovane parkirne možnosti, se pravi urediti garaže na vhodu mesta, da razbremenimo mestni center tudi s tem.

In pa glavno prometno žilo, ki sedaj poteka preko Koroškega mosta. Potrebno je vsa nadaljnja križišča, ki so opremljena s semaforji, narediti v krožna križišča, ki v modernem svetu vedno omogočajo večjo pretočnost, lažje transportne poti v samo mesto.

4. PAR: ZGOZNIK - ERNECL

Mitja Zgoznik (Resnica)

Prvo, kaj nam pade na pamet, sta kaos in gneča na cestah. Mi imamo za to rešitev. Več krožnih križišč. Uvedli bi jih po celotni Pobreški cesti z začetkom Zrkovske ceste, Tržaško cesto bi spremenili v krožna križišča, od Bauhausa do Hoč in uvedli krožno križišče tudi na Gosposvetski cesti pri banki. To bi obmogočilo lažji pretok avtomobilov in celotnega prometa v Mariboru.

Potrebno je tudi obnoviti kritično infrastrukturo, ceste so res potrebne obnove. Zato je treba pogledati, katere ceste je treba najprej prenoviti in nato postopoma prenavljati celoten Maribor. Mi ne bomo prenavljali samo štiri mesece pred naslednimi volitvami, ampak čez celoten mandat. 

Aleš Ernecl (Stranka Straža)

Po eni strani gre za samoumevne, zdravorazumske zadeve. Po drugi strani pa je to vprašanje za stroko, za ljudi, ki se spoznajo na promet. Ne pa za župane, ki zgolj ponavljajo to, kar pove stroka, in se pretvarjajo, da so sami tisti, ki vse to vedo, ali da imajo kakšne izvirne ideje. Županski kandidati nimajo nujno izvirnih idej, morajo pa vedeti, kateri projekti bi lahko izboljšali pretočnost prometa.

Ne vem, morda odprtje Koroške ceste, ena ali druga obvoznica, kakšni podvozi ali izboljšanje javnega prometa. Marsikaj od tega bi lahko izboljšalo pretočnost prometa. Ena od možnih smeri je tudi zmanjševanje števila vozil v prometu, kar je bila ena od usmeritev, h kateri je trenutna oblast želela iti po direktivah Evropske komisije. A kot vemo iz preteklosti, Evropska komisija ni samoumevno nekaj dobrega. Ne moremo ji samoumevno prisluhniti zgolj zato, ker naj bi nam želela dobro ali ker naj bi vedela, kaj je dobro za nas. Zato je treba vprašati stroko. To bom storil tudi sam, če bom izvoljen za župana.

5. PAR: JURIŠIČ - GAJSER

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)

Zavedamo se, da je pretočnost Maribora ključna, zato je tudi promet ena od petih nosilnih točk našega programa. Ampak pretočnost mesta se ni poslabšala zaradi povečane količine vozil v mestu, ampak zaradi tega, ker je nekdo nezakonito zaprl določene prometnice.

Govorimo konkretno o Koroški cesti, ki je sicer označena z mednarodno veljavnim prometnim znakom območja skupnega prometnega prostora, ki vsepovsod v Sloveniji in Evropi pomeni območje, v katerega lahko vstopajo vsi udeleženci cestnega prometa, pri čemer imajo pešci in kolesarji prednost. V Mariboru pa so odlok mimo zakona spremenili in tudi definicijo prometnega znaka, ki na Gregorčičevi pomeni drugo kot na Koroški, in tako zaprli Koroško, ki v času prometnih konic, kot vidimo sedaj, ni polna. Hkrati pa se drugi deli Maribora polnijo, in takrat, ko so malo bolj prometni dnevi, imamo zato zastoje ne samo v Maistrovi in na Mladinski, ali pa z druge strani na Razlagovi in Krekovi, ampak se ti zastoji vlečejo čez cel Koroški most, včasih tja do Qlandije.

Zato bomo z zakonito rešitvijo in uskladitvijo z zakonom in odprtjo Koroške ta prometni kaos rešili. V prejšnjem mandatu mi je že uspelo izvzeti mariborsko obvoznico iz sistema vinjet, tako da smo pretočnost na tistem delu Maribora rešili, oziroma sem jo rešil. Vsekakor pa je dolgoročna rešitev tunel pod Mariborom, in ko bo to enkrat izvedeno, takrat bom pa jaz prvi, ki bom rekel: naj se Koroška zapre za promet.

Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda)

Na področju prometne infrastrukture nameravam oblikovati posebno delovno skupino, sestavljeno iz prometnih strokovnjakov, ki bo opravila ogled terena in pripravila elaborat o pretočnosti prometa ter prometni varnosti. Kolegi, s katerimi sem že večkrat stopil v stik, so mi obljubili brezplačno strokovno pomoč, s katero bomo stvar izpeljali na visokem nivoju in povečali varnost vseh udeležencev v prometu.

Pri tem bi sodelovali tudi izobraževalni centri, ki usposabljajo nove in izkušene voznike, pomembno pa bi bilo tudi nenehno opozarjanje na nevarnosti v prometu in posledice neupoštevanja prometnih pravil.