V spletnem medijskem središču Maribor24.si nadaljujemo digitalno župansko ligo, v kateri se kandidati za župana Maribora pomerjajo v desetih tematskih krogih in predstavljajo svoja stališča o ključnih vprašanjih razvoja mesta. V vsakem krogu se v petih parih soočita po dva kandidata, ki odgovarjata na enaka vprašanja z izbranega področja.

O zmagovalcu posameznega soočenja boste odločali bralci z glasovanjem v spletni anketi. Liga bo temeljila na točkovanju: kandidat, ki bo v posameznem soočenju prejel več glasov, bo osvojil dve točki. Če bo rezultat izenačen ali bo razlika med kandidatoma manjša od desetih glasov, bo vsak prejel po eno točko. Točke se bodo seštevale skozi vse kroge, skupni vrstni red pa je mogoče spremljati na tej povezavi. 

V drugem tematskem sklopu se posvečamo razvoju gospodarstva in dvigu konkurenčnosti. Zanimalo nas je, katere konkretne ukrepe in projekte načrtujejo kandidati za razvoj gospodarstva ter povečanje konkurenčnosti mesta. 

1. PAR: MATVOZ - ZGOZNIK

Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda)

Mesto mora okrepiti sodelovanje z Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor, mora razmisliti o pravem podjetniškem inkubatorju, ki bo dajal mladim možnost za razvoj, brezplačno namestitev in pomagal tudi s poslovnim in tehničnim svetovanjem.

Potrebno je tudi razmisliti oziroma določiti parcele, zemljišča, ki bodo komunalno opremljena, da bodo lahko podjetja, ki se zanimajo za gospodarstvo pri nas, oziroma ki želijo povečati svoje kapacitete, nemudoma in brez zavlačevanja začela svoje gradnje oziroma namestitve svojih objektov na teh parcelah.

Mitja Zgoznik (Resnica)

Maribor bi radi pripeljali nazaj na pota stare slave, ko je Maribor predstavljal eno izmed središč gospodarstva v bivši Jugoslavi. Imamo veliko potenciala v mestu, treba ga samo prepoznati in razvijati.

Eden izmed potencialov,  ki jih moramo izpeljati, je mariborsko letališče. Nujno je, da sodelujemo z državo in ministrstvom za infrastrukturo, da podaljšamo pisto in da ponovno spostavimo potniški plamet. In s tem vrnemo Maribor na pota stare slave.

2. PAR: BAUMAN - GAJSER 

Andrej Bauman (skupina volivcev)

Naš cilj je jasen, ustaviti moramo dnevne migracije, da se našim talentom ne bo več treba voziti v Gradec in Ljubljano. Občina ne ustvarja delovnih mest, mora pa podjetnikom položiti rdečo preprogo. Zato bomo uvedli v občinski upravi enotno okence. Vsak investitor bo dobil svojega občinskega skrbnika, ki bo njegov projekt hitro vodil od ideje do dovoljenja, brez birokratskih labirintov.

Pospešili bomo prenovo degradiranega območja nekdanje moške kaznilnice v Kreativni park Drava, ki bo postal osrednji podjetniški inkubator za inovativna in start-up podjetja. Hkrati bomo prazne občinske lokale pod ugodnejšimi pogoji ponudili domačim obrtnikom in podjetnikom. Z aktivno gospodarsko diplomacijo bomo v poslovne cone, ki morajo biti komunalno urejene, privabljali vlagatelje z višjo dodano vrednostjo. Znamo podpreti podjetne, zmoremo ustvariti nova delovna mesta.

Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda)

Kot smo se dogovarjali tudi znotraj stranke, nameravam k konkretnim pogovorom povabiti predstavnike Gospodarske zbornice - območne enote Maribor in delodajalce, da bi skupaj poiskali rešitve za povečanje konkurenčnosti mesta.

Želim, da tudi sami podajo predloge glede posameznih projektov, predvsem na področju turizma v Mariboru in okolici, pa tudi v drugih gospodarskih panogah, kjer obstaja interes za razvoj dejavnosti, ki prinašajo dobiček.

3. PAR: FRANGEŽ - JURIŠIČ 

Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev)

Prvič: takojšnja priprava regionalnega razvojnega programa, ker bo od tega dokumenta odvisno, v kolikšni meri bomo lahko za "pametne vsebine" črpali evropska sredstva v naslednjem 7-letnem obdobju. Drugič: nastanek Razvojnega parka Maribor ob mariborskem letališču; gre za izjemno lokacijo, ki jo moramo napolniti z novimi poslovnimi, industrijskimi in tehnološkimi vsebinami.

Tretjič: izgradnja tehnološkega parka, zato da pospešimo prenos znanja in inovacij na trg, s podporo mariborskim podjetjem pri pridobivanju sredstev za rast iz nastajajočega evropskega sklada za konkurenčnost. Četrtič: resen pristop k modernizaciji poslovnih con v mestu, tako Marles, TVT kot TAM, in boljše možnosti lokalnega podjetništva za to, da rastejo in ostanejo tukaj.

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)

V Stranki mladih - Zeleni Evrope, ki smo na listi za mestni svet pod številko 16, imamo pripravljen konkreten program v petih točkah, od katerih je ena od teh točk gospodarstvo. Pri gospodarstvu želimo vzpostaviti Informacijsko točko Maribor, kjer bodo lahko bodoči investitorji na enem mestu dobili vse informacije: kaj v Mariboru pričakujejo, kakšni so pogoji, kako dolgo trajajo postopki, zato da se bodo čim lažje odločili za investiranje v Maribor.

Seveda govorimo o info točki, ki ne bo zgolj fizična, ampak bo tudi spletna, in mislim, da je prav, da imajo vsi, ki želijo v Maribor investirati, jasno znane in vnaprej znane pogoje, ne pa da so eni pogoji, ki so nekje v petih, šestih dokumentih, na koncu pa odigrajo bistveno vlogo tisti pogoji, ki se dejansko opravljajo pod mizo. In mislimo, da bomo s tem lahko v Maribor privabili investitorje, predvsem takšne, ki bodo zagotavljali nova, kakovostna delovna mesta z dodano vrednostjo in ki bodo trajnostno naravnani, torej da ne bodo obremenjevali našega okolja.

4. PAR: KOREN - ERNECL

Katja Koren (SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus)

Maribor želim razvijati kot mesto sodobne industrije, tehnoloških podjetij, inovacij in kakovostnih delovnih mest. Začela bom s povezovanjem občine, gospodarstva, univerze in države ter priprave razvojnih projektov za poslovno območja.

Mesto potrebuje aktivnejšo gospodarsko politiko. To pomeni pripravljena zemljišča, urejeno infrastrukturo, podporo investitorjev in učinkovite občinske postopke. Pri tem želim uporabiti tudi svoje skušnje z delom na ministrstvu za gospodarstvo. Poznam pomen sodelovanja med lokalno in državno ravnjo ter možnosti, ki jih ponujajo razvojni programi in evropska sredstva. Želim, da Maribor postane mesto, kjer podjetja vlagajo, mladi dobijo kakovostno zaposlitev in ljudje vidijo svojo prihodnost.

Aleš Ernecl (Stranka Straža)

Koliko mestnih prostorov, pisarn sameva, pa bi tam lahko delovali biznisi. Pa se jih ne daje v najem za minimalno najemnino ali celo morda zastonj, ker 'kaj ima občina za tržit družbeno dobro'?

Se pravi, dajmo za zastonj ali za minimalno najemnino v promet te silne prazne prostore, ki se nahajajo v mestu. Sicer pa je razvoj gospodarstva vprašanje, ki se tiče vlade. Mi nimamo mehanizmov, s katerimi bi nižali davke, odpravljali regulacije in podobne zadeve. V marsičem smo odvisni od centralne oblasti ali tako imenovane vlade ali države. Pri čemer smo odvisni tudi od njihovih subvencij, ki prihajajo z njihovimi pogoji, pa od evropskih subvencij, ki diktirajo, v katero smer mi naj spreminjamo, zaganjamo ali ugašamo gospodarstvo. Če ob tem omenimo še občinski proračun, ki je že dogovorjen za leto 27, potem je vprašanje, kako bi mi zaganjali gospodarstvo, podobno nesmiselno kot številna ostala, kako bi zaganjali kar koli ostalega.

5. PAR: VODOPIVEC - GREINER

Matej Vodopivec (LPR, Pirati in Prerod)

Mariborski giganti so v preteklosti propadli. Veliko vlogo sedaj morajo igrati visoka tehnološka podjetja z inovacijami. Smo popolnoma v drugačnem svetu, kot je bil pred 30 in 40 leti. Torej, v Listi za pravičen razvoj mestnih četrtim krajevnih skupnosti predlagamo ravno to. Poseben posluh za mlajša, visoko tehnološka podjetja, za ljudi, ki v to investirajo, in jim ponuditi roko v smislu inkubatorjev, iskati mlajše in jih tukaj v mestu tudi zadržati.

Drobnemu gospodarstvu, ki pa ohranja tradicijo Maribora, Štajerske, je pa seveda nujno treba podati roko. To je naša izkaznica, to je naša vizitka mesta. Torej, občinski lokali po drugačni ceni, kot je tržna. Mesto na Festivalu Lent, mesto ob adventnem času. Seveda spet govorimo o ceni stojnic. Malemu človeku, malemu proizvajalcu se je ne more ponuditi po takšni ceni kot sedaj. 

Bor Greiner (skupina volivcev)

Že na prvi predstavitvi v Borovi vasi, če se spomnite, smo rekli: gospodarstvo je na prvem mestu, in tako tudi mora ostati. Kaj to v praksi pomeni? Te posamezne otoke: univerza, gospodarstvo, stanovanjska problematika, meščani je treba povezati v enovit sistem, potem lahko tudi zadeva deluje.

Pri gospodarstvu je pomembno tudi, da razumemo, da ne samo velika podjetja, ne naslednji BYD, ali pa Kitajci, ali pa Kolumbijci; tudi drobno gospodarstvo v Mariboru mora imeti odprta vrata. Kaj to pomeni? Enotna vstopna točka 111 tudi pomeni, da vsak podjetnik, ki ima težavo, natanko ve, kako do rešitve priti, ne pa da se, podobno kot meščani, zapleže v tem birokratskem pingpongu. Pa še ena stvar: AI. Dva superračunalnika bosta zdaj v Mariboru, mi pa moramo ne ponoviti stare napake, da so resursi samo za ene, ne pa za vse.