Piramide, pa naj gre za egiptovske, latinskoameriške ali kakšne druge, so impresivne zgradbe, za katere se seveda sprašujemo, kako so nastale. Kako so nekaj tisoč let nazaj, ko še ni bilo nobene mehanizacije, lahko izklesali, predvsem pa prenašali tako velike kamnite bloke? Teorij je bilo v preteklosti že veliko. Od tega, da so okoli piramid gradili klančine, po katerih so nato vozili bloke na svoje mesto, po končanem delu pa klančino porušili, pa do teorij, da so jim pri tem pomagali takšni ali drugačni Nezemljani.

So bloke dvigovali in postavljali na svoje mesto s pomočjo vode?

Zanimivo teorijo na temo gradnje piramid je pred kakšnimi petimi leti postavil tudi angleški gradbenik Chris Massey ki trdi, da so bloke dvigovali in postavljali na svoje mesto s pomočjo – vode. O tem, da naj bi Egipčani apnenčaste bloke, iz katerih so narejene piramide, do mesta gradnje dostavili tako, da so jim navezali napihnjene živalske kože in/ali les in jih s tem naredili plovne, so znanstveniki govorili že nekaj časa. Massey je teorijo nadgradil s tem, da je opisal ne le način, kako so bloke pripeljali do gradbišča ampak tudi kako so jih tam izklesali, da so dobili prave dimenzije ter na koncu tudi dvignili na pravo mesto.

In za kaj gre? Koncept je pravzaprav zelo preprost in ga je tudi preprosto prikazati (viden je tudi v spodnjih posnetkih – vzemite kakšno steklenico, vrč, ozek visok kozarec ali kaj podobnega in ga potopite v vodo, da se z njo napolni. V vodi ga nato obrnite tako, da bo odprtina spodaj, dno pa zgoraj. Če ga sedaj dvignete vidite, da podtlak, ki zadržuje vodo v kozarcu povzroči, da je njena gladina krepko nad vodo. It takšna tudi ostane, dokler na dnu v kozarec ne spustimo zraka.

Če sedaj v tak kozarec od spodaj potisnemo nekaj, kar plava, se bo to seveda dvignilo in odplavalo proti vrhu. Logično! In prav ta princip naj bi po Masseyevi teoriji uporabili stari Egipčani. Dokazov o tem je v obliki kanalov, ki peljejo iz Nila proti piramidam, baje kar nekaj, določeni indici pa kažejo na to, da naj bi podoben princip uporabili tudi v Kambodži pri gradnji templja Angkor Wat.

Tudi pri klesanju bi lahko pomagala voda

Kaj pa klesanje? Tudi pri tem je izdatno pomagala voda. Apnenec je, ko je vlažen, relativno mehek, strdi se šele, ko se posuši. Mehek apnenec pa je seveda bolj primeren za obdelavo z bakrenimi dleti, ki so jih uporabljali takrat. Če bi ga obdelali v vodi, bi bilo to neprimerno lažje kot na suhem in vročem puščavskem pesku. Voda pa ima še eno dobro lastnost – vedno je ravna, kar je seveda uporabno za merjenje ravnine klesanja.

V spodnjem videu je »razloženo«, kako bi postopek lahko potekal in vse skupaj se zdi precej logično. Pravzaprav bolj od teorije gradnje klančine, ki bi zaradi teže, ki jo nosi, morala biti ogromna, vsekakor pa bolj logična od teorije, da so jo zgradili takšni ali drugačni Nezemljani. In z njo se strinjajo tudi pri National Geographicsu.

Ali teoriji verjamete ali ne, vam prepuščamo, mi smo le glasniki. V zgornjem videu si lahko ogledate »navodila po korakih«, nato pa sledita še dva filmčka o tem, kaj o zadevi pravi avtor teorije. Če ne drugega boste v tem deževnem dnevu imeli o čem razmišljati.

Vir: T3tech