Skoraj pol stoletja je minilo od trenutka, ko je radijski teleskop v ameriški zvezni državi Ohio zaznal nekaj nenavadnega. Signal je bil izjemno močan, ozkopasoven in je prihajal iz smeri ozvezdja Strelec. Trajal je približno 72 sekund, nato pa izginil. Nikoli več ga niso zanesljivo zaznali.

Dogodek je postal znan kot signal »Wow!« in še danes velja za enega najbolj slavnih dogodkov v zgodovini iskanja morebitnega zunajzemeljskega življenja. Čeprav se je skozi desetletja pojavljalo vprašanje, ali smo takrat morda prestregli signal druge civilizacije, za takšno razlago nikoli niso našli dokaza. Še več: nove raziskave kažejo, da bi lahko bila njegova razlaga povsem naravna.

Na izpisu je zagledal »6EQUJ5« in zraven napisal samo: Wow!

Zgodba se je začela 15. avgusta 1977. Radijski teleskop Big Ear, ki ga je uporabljal program Državne univerze Ohio za iskanje zunajzemeljske inteligence, je zaznal nenavadno močan ozkopasovni radijski signal.

Astronom Jerry Ehman je nekaj dni pozneje pregledoval računalniške izpise meritev, ko je zagledal nenavadno zaporedje znakov: 6EQUJ5. Obkrožil ga je z rdečim pisalom in ob njem spontano zapisal »Wow!«. Prav ta pripis je dal ime enemu najbolj znanih skrivnostnih radijskih signalov v zgodovini astronomije. Zaporedje 6EQUJ5 sicer ni bilo skrivno sporočilo ali nekakšna vesoljska koda, kot se ga včasih predstavlja. Znaki so označevali spreminjanje intenzivnosti zaznanega radijskega signala. Ta je najprej postajal močnejši, dosegel vrh in nato ponovno oslabel.

Prav način naraščanja in upadanja njegove jakosti je bil zanimiv. Ujemal se je namreč s profilom, ki bi ga pričakovali, ko zaradi vrtenja Zemlje oddaljen astronomski vir prečka območje, ki ga opazuje teleskop. Signal je bil zaznan približno 72 sekund – toliko časa je Big Ear lahko opazoval določeno točko na nebu med njenim prehodom skozi njegovo opazovalno območje.

Zakaj je bil signal tako nenavaden?

Posebno pozornost je vzbudila tudi njegova frekvenca. Signal je bil zaznan v bližini frekvence 1420 MHz, povezane s spektralno črto nevtralnega vodika. Vodik je najpogostejši element v vesolju, zato je bilo to frekvenčno območje zanimivo tudi za raziskovalce, ki so iskali morebitne umetne signale drugih civilizacij.

Signal je bil obenem zelo ozek in močan. Njegove lastnosti so bile dovolj nenavadne, da je postal eden najbolj slavnih kandidatov v zgodovini SETI – iskanja zunajzemeljske inteligence. Kljub poznejšim opazovanjem istega območja neba raziskovalcem ni uspelo ponovno zaznati enakega signala. Brez ponovitve pa je izredno težko ugotoviti, kaj je teleskop tiste avgustovske noči pravzaprav zaznal.

Je bil to signal nezemljanov?

To je seveda vprašanje, zaradi katerega zgodba o signalu Wow! živi že skoraj 50 let. Njegove značilnosti so bile združljive z nekaterimi lastnostmi, ki bi jih raziskovalci lahko pričakovali od umetnega radijskega signala iz vesolja. Toda nikoli ni bilo dokazano, da je bil signal umetnega oziroma nezemeljskega izvora.

Prav tako iz 72 sekund dolgega zaznavanja ni bilo mogoče razbrati nobenega sporočila. Slavno zaporedje »6EQUJ5« ne pomeni »besedila«, ki bi ga bilo mogoče dešifrirati, temveč zgolj zapis intenzivnosti signala. V desetletjih so raziskovalci predlagali različne razlage, od zemeljskih radijskih motenj do različnih naravnih astronomskih pojavov. Nobena doslej ni bila dokončno potrjena.

Skoraj 50 let pozneje so znanstveniki odkrili nove sledi

Zgodba pa se tukaj ne konča. Raziskovalci projekta Arecibo Wow! so leta 2025 objavili obsežno ponovno analizo starih podatkov programa Ohio SETI. Pregledali so tudi desetletja arhivskih opazovanj, ki prej niso bila analizirana s sodobnimi metodami.

Z novo analizo so natančneje določili možen položaj izvora, frekvenco in moč signala. Njihovi rezultati po njihovih navedbah dodatno podpirajo možnost, da signal ni bil posledica zemeljskih radijskih motenj, temveč je imel astrofizikalni izvor.

Ena od možnosti, ki jo raziskujejo, vključuje majhne hladne oblake nevtralnega vodika in redek pojav, ki bi lahko povzročil zelo močan ozkopasovni radijski izbruh. Takšna razlaga bi lahko pojasnila tudi eno največjih ugank: zakaj se signal nikoli ni ponovil. Hipoteza za zdaj še ni dokončno potrjena.Projekt Arecibo Wow! je v arhivskih podatkih našel tudi druge kandidate za signale s podobnimi značilnostmi, ki jih raziskovalci še analizirajo.

Tako skoraj 50 let po tisti avgustovski noči odgovor še vedno ni povsem jasen. Vemo, da je Big Ear zaznal resničen in nenavaden radijski signal. Vemo, da je prihajal iz smeri neba in da je imel lastnosti, zaradi katerih je pritegnil pozornost raziskovalcev SETI. Ne vemo pa z gotovostjo, kaj ga je povzročilo.