Vedno več ljudi se odloča za življenjski slog, ki je neodvisen od lokacije in ki jim omogoča privlačno zmes dela na daljavo in potovanja. Imenujejo se digitalni nomadi, njihov trend pa postaja vse bolj razširjen.

Življenjski slog digitalnih nomadov je že leta v porastu, priljubljenost in zaželenost tega življenjskega sloga pa sta s pandemijo dodatno eksplodirala. Mnogi ljudje, ki so bili zaradi omejitvenih ukrepov primorani delati od doma so se vprašali, zakaj bi bili zaprti v svojem majhnem stanovanju velikega mesta, če bi lahko delali na daljavo z rajske plaže, uživali pod soncem in odkrivali nove kraje držav, v katerih omejitveni ukrepi niso bili tako strogi.

Medtem, ko so digitalni nomadi včasih veljali za mlade ljudi v svojih dvajsetih, ki so »backpackali« od hostla do hostla, štopali in iskali katerikoli kraj, kamor so si lahko priključili svoj prenosnik, se je z revolucijo dela od doma, ki jo je prinesla pandemija in možnosti šolanja od doma dojemanje pojma digitalnih nomadov drastično spremenilo. Tako se je pojavila nova vrsta digitalnih nomadov, ki želijo videti svet in ustvariti trajne spomine s svojo družino, največ krat živeči v predelanem kombiju ali avtodomu.

Služba, kjer potrebujete zgolj prenosnik, vtičnico in internetno povezavo

Za tiste, ki se odločijo živeti kot digitalni nomadi je tudi pomembno, da so odprti do novih krajev, kultur in ljudi, da so prilagodljivi, spontani, predvsem pa da nimajo obveznosti, ki bi jih vezale na eno specifično lokacijo. Seveda pa morejo imeti službo, ki jim omogoča opravljati delo, ki ga lahko opravljajo kjerkoli po svetu.

Kakšna dela pa opravljajo digitalni nomadi? Najpogostejši poklici, s katerimi si digitalni nomadi privoščijo svoj življenjski slog so blogerji, vlogerji, vplivneži, tekstopisci, grafični oblikovalci, programerji, oblikovalci spletnih strani in marketingaši. Večina poklicev, ki jih digitalni nomadi najpogosteje opravljajo pred desetletji sploh ni obstajajo. Veliko jih je tudi skrbnikov družbenih omrežji, samostojnih podjetnikov, ki se preselijo v državo z bolj ugodno davčno zakonodajo in delavcev v IT sektorju, ki niso vezani na štiri stene pisarne.

Države mamijo digitalne nomade

Zanimanje za ta digitalno nomadstvo in svobodo, s katerim pride, je sprožilo uvajanje vizumov za digitalne nomade. Po podatkih Exploding Topics, ki sledi spletnim trendom, se je iskanje ključnika »nomadska viza« v zadnjih petih letih povečalo za kar 2400 odstotkov. Temu trendu nasproti pa je prišlo že veliko držav, ki želijo privabiti visoko-kvalificirane tujce z dobrimi službami, znanjem in denarjem, ki bi pozitivno vplivali na lokalni turizem in gospodarstvo.

Brazilija je na primer začela izdajati začasne vizume in dovoljenja za bivanje priseljencem, ki delajo za tuje delodajalce. Ti lahko v začetni fazi v državi ostanejo eno leto in si nato podaljšajo vizum za dodatno leto. Indonezija pa je pred kratkim objavila, da razvija nov vizum za digitalne nomade, ki bo veljal pet let – dlje kot kateri koli drugi trenutno uveljavljen vizum za digitalne nomade na svetu. Do danes je skupno 46 držav že uvedlo nekakšno obliko vizuma za digitalne nomade.

Najbolj zažele države za digitalne nomade v Evropi so Španija, Portugalska in Madžarska, pred časom pa je tudi Hrvaška zagnala kampanjo, s katero želi privabiti digitalne nomade.

Vir: osebni arhiv, Nejc Habulin.

Vzpon storitev za podporo digitalnim nomadom

Pojavlja se vedno več izdelkov in storitev, ki digitalnim nomadom pomagajo lajšati življenje.

Coliving in coworking

Colive je nov bivalni koncept stanovanjske skupnosti, v katerem pod eno streho živi več biološko nepovezanih ljudi, ki živijo v isti stanovanjski enoti. Na splošno je coliving življenjski slog osredotočen na namerno skupnost, ki nudi skupen bivalen prostor za ljudi s podobnimi vrednotami in življenjskim slogom. Koncept colivinga je nastal z namenom lajšanja bremena usklajevanja dela ter potovanja in prostočasnih aktivnosti. V coliving prostoru se lahko namestite, opravite svoje delo in poiščete navdih v povezovanju z drugimi.

Coworking prostori, ki so namenjeni digitalnim nomadom, pa na splošno zagotavljajo prostor za delo, začasno bivališče in dostop do lokalne skupnosti enako mislečih ljudi.

Spletna mesta, ki nudijo informacije o zaposlitvi in stroški bivanja

Pojavile so se spletne strani, ki ponujajo široko paleto uporabnih informacij in digitalnim nomadom lajšajo pri iskanju dela, vizumih in stroških bivanja. Spletna stran Nomad List na primer daje informacije o življenjskih stroških, internetni hitrosti, davkih, vizumih in vrsto drugih informacij za več kot 1200 mest po vsem svetu.

Turistične storitve

Za tiste, ki se želijo odpraviti na pot in se neradi ukvarjajo z logističnim vidikom potovanja obstajajo podjetja, ki jim olajšajo celotno logistiko. Podjetja, kot sta Nomad Cruise in Remote Year, združujeta skupine strokovnjakov, ki vsaj nekaj tednov ali celo eno leto živijo in delajo na daljavo. Ta podjetja poskrbijo za vso logistiko, kar vam uporabnikom omogoča, da se osredotočijo na delo in raziskujejo nove kraje.

Zavračanje materializma

V zadnjih letih lahko pri mlajših generacijah vidimo trend zavračanja materializma in premik od vrednotenja imetja k osredotočanju na izkušnje, še posebej pri milenijcih. Namesto da bi denar zapravljali za drage ure ali luksuzne avtomobile, mlajše generacije zaslužen denar raje vlagajo v izkušnje in potovanje.

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in vplivom pandemije na vrednotenje ter organizacijo dela pa se je izkazalo, da posameznikom več ni potrebno biti priklenjen za svojo mizo v pisani za osem ur na dan, pet dni na teden, da bi bili produktivni. Namesto tega lahko ti ljudje vidijo svet, spoznajo ljudi iz vseh štirih strani neba in si svoj kruh služijo kjerkoli, kadarkoli.

Osebna izkušnja digitalnega nomada

Da bi pridobili boljši vpogled v življenje in vsakdan digitalnega nomada smo se tudi pogovarjali z Mariborčanom Nejcem Habulinom, ki se je lansko leto za nekaj mesecev preselil v Lizbono na Portugalsko, kjer je delal na daljavo.

Kaj je botrovalo odločitvi, da si se za nekaj mesecev odpravil na Portugalsko?

“Že od vpisa na fakulteto me je zanimalo življenje v tujini, a v času študija zaradi različnih dejavnikov nisem izkoristil možnosti Erasmus izmenjave. Po zaključeni fakulteti sem se odločil za spremembo karierne poti v smer UX/UI oblikovanja, kmalu zatem pa sem dobil priložnost pri podjetju nChain, kjer sem zaposlen še danes. Narava dela in politika podjetja mi omogočata delo na daljavo, zato sem se odločil, da izkoristim to priložnost in se za nekaj mesecev preselim v tujino. Posebnega razloga, da sem izbral Lizbono, ni bilo. Vedel sem, da želim v tujino, zato sem začel brskati po spletu, da bi našel lokacijo, ki bi me pritegnila. Za prvo odpravo v tujino sem iskal državo v Evropi, kjer zadostuje angleščina in je znana po dobrih pogojih za digitalno nomadstvo. Lizbona je “obkljukala” vse pogoje in odločil sem se, da prvič obiščem Portugalsko,” je dejal Nejc, ki se je v decembru vrnil nazaj v Maribor.

Vir: osebni arhiv, Nejc Habulin.

Brez striktnega urnika

“V osnovi je seveda najbolj pomembno, da opraviš delo, ki se od tebe zahteva. Striktnega urnika ni, a se zaradi logistike, boljšega sodelovanja in sestankov s sodelavci večinoma odločamo za dopoldansko delo od sedme ali osme ure zjutraj.”

Kakšno je življenje na Portugalskem? Kaj je nekaj največjih razlik z življenjem, ki si ga bil vajen v Mariboru?

“Življenje bi rekel, da je bolj drugačno kot pri nas, a hkrati ne preveč. Velika razlika v primerjavi z Mariborom je ta, da v Lizboni živi ogromno tujcev, tako digitalnih nomadov, kot tudi tujih študentov in tistih, ki se tja preselijo dolgoročno. Posledično je tudi dogajanja veliko več, brez problema najdeš kaj za početi vsak dan v tednu, kar za Maribor težko rečeš. Lizbona hkrati privabi tudi veliko več turistov, tako da so ulice vedno polne. Drugače pa v načinu življenja večjih razlik ni. Vreme je precej podobno kot pri nas, nekoliko topleje, a hkrati tudi z nekaj več padavinami, vsekakor pa novembra in decembra nisem hodil okrog v kratkih hlačah in rokavih, kot bi si nekateri ob misli na Portugalsko morda predstavljali.”

Vir: osebni arhiv, Nejc Habulin.

Glede na to, da si živel v coliving prostoru bi te prosil, da poveš svojo izkušnjo. Kako si se razumel s sostanovalci, so se izoblikovale kakšne globoke prijateljske vezi?

“Res je, živel sem v coliving stanovanju, skupaj s sedmimi cimri. Ta colive skupnost ima v stavbi, kjer sem živel, dve stanovanji za osem ljudi, tako, da sem že takoj spoznal veliko novih ljudi. Sostanovalci in stanovalke so bili iz različnih delov Evrope, od Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Litve, pa tudi iz Brazilije… ni da ni. Ta razgibanost mi je bila res všeč, saj sem imel priložnost spoznati super ljudi iz različnih kultur, ki govorijo različne jezike in imajo vsak svojo zgodbo. Število sostanovalcev ni bilo problem, dejansko bi to štel kot velik plus, saj sem na tak način hitro spoznal nove ljudi, ki so mi olajšali začetek v novem mestu. Z vsemi cimri smo se dobro razumeli, z nekaterimi pa sem se tudi bolje ujel, tako, da smo se skupaj odpravili na kak izlet, šli v “lajf”, ali pa smo skupaj pogledali kak film ter igrali namizne igre. Seveda pride pri takšnem številu ljudi kdaj pa kdaj do kakšnih nesoglasij, a so dobre izkušnje z lahkoto pretehtale slabše. Z nekaterimi sem ohranil kontakt in upam, da se bodo naše poti še kdaj prekrižale.”

Najboljša leta…

“Menim, da sem trenutno v najboljših letih, da čim več doživim. Trenutno načrtujem podobno kratkoročno selitev v Budimpešto, potem pa bomo videli, kam me bo pot ponesla. Kljub temu, da sem se komaj vrnil iz svoje prve izkušnje v tujini, bi vsakemu, ki je kdaj začutil željo po življenju v tujini, to močno priporočal,” je zaključil Nejc, ki namerava v bližnji prihodnosti spet “spakirati kovčke”.