Načeloma poznamo dve vrsti dvojčkov – enojajčne in dvojajčne. Pri enojajčnih (identičnih, monozigotnih) dvojčkih se oplojeno jajčece razdeli na dva dela in iz vsakega zraste svoj zarodek, pri dvojajčnih (neidentičnih, dizigotnih) pa gre za dve jajčeci, od katerih vsako seveda oplodi svoj spermij. Enojajčni dvojčki so vedno enakega spola, dvojajčni pa so lahko tudi različnega.
Poleg eno- in dvojajčnih dvojčkov še tretja različica
Obstaja pa še tretja različica – dvojčki, ki so nastali tako, da je bilo jajčece oplojeno z dvema spermijema hkrati. Takšne dvojčke imenujejo pol-identične (angleško sesquizygotic – ustreznega slovenskega prevoda nismo našli) in so izredno redki. Prvi primer so leta 2007 zabeležili v ZDA, drugega pa leta 2019 v avstralskem Queenslandu.
Avstralski primer je prvi, pri katerem so pol-identičnost ugotovili še pred rojstvom. Ob prvi utrazvočni preiskavi so zdravniki menili, da gre za enojajčna dvojčka, saj sta bila oba zarodka v isti posteljici, preiskava v 14. tednu nosečnosti pa je pokazala, da sta zarodka različnega spola, kar je pri enojajčnih dvojčkih nemogoče. Zato so vzeli oba vzorca plodovnice in izvedli test DNK. Ta je pokazal, da si zarodka delita 100 odstotkov materinega DNK in le 78 odstotkov očetovega, njuna skupna stopnja identičnosti pa 89 odstotna.
V primeru oploditve enega jajčeca z dvema spermijema imamo opravka s tremi kompleti kromosomov – enim iz jajčeca in s po enim iz vsakega spermija. Ker gre za anomalijo, se tako oplojena jajčeca v veliki večini primerov ne morejo razviti v zdrav plod in zelo hitro odmrejo. A očitno ne vedno.
Dvojčka sta trenutno stara sedem let in sta popolnoma zdrava.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji The New England Journal of Medicine.
Vir: t3tech
