Ko si zaželimo gazirane pijače se zdi izbira preprosta. Na eni strani je običajna različica z veliko sladkorja, na drugi skoraj enako sladka pijača, ki ima zelo malo ali celo nič kalorij. Mariskdo zato brez pomisleka poseže po ''zero'' različici. Toda kaj se pravzaprav skriva za sladkim okusom brez sladkorja. Toda kaj se pravzaprav skriva za sladkim okusom brez sladkorja? 

Razlika je predvsem v načinu sladkanja. Običajne pijače vsebujejo sladkor, medtem, ko ga pri različicah ''zero'' praviloma nadomestijo nizkoenergijska oziroma nekalorična sladila, kot so aspartam, acesulfam K ali sukraloza. 

Ko gre za sladkor in kalorije, imajo ''zero'' pijače prednost

Običajne sladke pijače lahko vsebujejo presenetljivo veliko sladkorja. Ameriško združenje za srce denimo navaja, da lahko pločevinka običajne gazirane pijače s prostornino približno 355 mililitrov vsebuje okoli 10 čajnih žličk dodanega sladkorja in približno 160 kalorij. 

Prav tu ima zero različica očitno prednost. Ker sladkor nadomestijo sladila, vsebuje zelo malo oziroma nič sladkorja in bistveno manj kalorij. Če torej izbiramo zgolj med pločevinko običajne sladke pijače in njeno različico brez sladkorja, je lahko slednja koristen način za zmanjpevanje vnosa dodanega sladkorja in kalorij. Tudi Ameriško združenje za srce navaja, da je zamenjava sladke pijače z nizkokalorično možnostjo lahko boljša izbira. 

Redno uživanje večjih količin dodanega sladkorja namreč ni nedolžno. Sladkane pijače so povezane z večjim tveganjem za pridobivanje telesne mase, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja.

Toda brez sladkorja še ne pomeni ''zdravo'' 

Tu se zgodba nekoliko zaplete. Čeprav sladila omogočajo sladek okus brez velike količine kalorij, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odsvetuje uporabo nekaloričnih sladil kot dolgoročno strategijo za uravnavanje telesne teže. Pregled razpoložljivih raziskav namreč ni pokazal jasne dolgoročne koristi pri zmanjševanju telesne maščobe.

V opazovalnih raziskavah so se pojavile tudi povezave med dolgotrajnim uživanjem nekaterih sladil in večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter umrljivost. Vendar WHO posebej opozarja, da iz takšnih podatkov ni mogoče preprosto sklepati, da so sladila vzrok za te bolezni. Na rezultate lahko vplivajo tudi druge značilnosti ljudi, ki pogosto posegajo po izdelkih brez sladkorja. Zaradi tega je priporočilo WHO pogojno.

Z drugimi besedami: dokazov ni mogoče poenostaviti v trditev, da ''zero pijače povzročajo bolezni''.

Kaj pa aspartam, o katerem je bilo toliko govora?

Med najbolj znanimi sladili je aspartam, okoli katerega se že leta pojavljajo pomisleki. Leta 2023 ga je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvrstila med snovi, ki so ''morda rakotvorne'', saj so bili dokazi o rakotvornosti pri ljudeh omejeni. 

Toda ta razvrstitev ne pomeni, da običajno uživanje aspartama dokazano povzroča raka. Skupni strokovni odbor WHO in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (JECFA) je ob isti presoji ohranil sprejemljiv dnevni vnos pri 40 miligramih aspartama na kilogram telesne mase na dan. Pomembna je torej razlika med tem, ali lahko neka snov v določenih okoliščinah predstavlja nevarnost, in dejanskim tveganjem pri količinah, ki jim je človek običajno izpostavljen.

Kaj je torej boljša izbira?

Če izbiramo med običajno sladkano gazirano pijačo in različico ''zero'', ima slednja pomembno prednost: z njo ne zaužijemo velike količine dodanega sladkorja in praviloma zaužijemo bistveno manj kalorij.

Toda še boljša vsakodnevna izbira je precej manj razburljiva: voda. Tako WHO kot Ameriško združenje za srce poudarjata, da cilj ne bi smel biti zgolj zamenjati ves sladkor s sladili, temveč postopoma zmanjševati potrebo po izrazito sladkem okusu.

Če si torej občasno privoščite ''zero'' pijačo, je ni treba obravnavati kot nekaj nevarnega. Če pa z njo ves dan nadomeščate vodo, oznaka ''brez sladkorja'' še ne pomeni, da ste izbrali najbolj zdravo možnost.

Najpreprosteje povedano: med običajno in ''zero'' pijačo je z vidika sladkorja in kalorij praviloma smiselnejša ''zero'', vendar je med ''zero'' pijačo in vodo še vedno zmagovalka voda.