Slovenci resda živimo vedno dlje, a daljša življenjska doba ne pomeni nujno tudi daljšega obdobja brez bolezni in oviranosti. Po podatkih iz Poročila o razvoju 2025 je pričakovano trajanje življenja v Sloveniji leta 2023 doseglo rekordnih 82 let, s čimer je Slovenija presegla povprečje Evropske unije, piše Slo24.

Presegli povprečje Evropske unije

Leta 2023 je pričakovano trajanje življenja doseglo najvišjo vrednost doslej, in sicer 82 let, s čimer je Slovenija presegla povprečje Evropske unije. Razlika med spoloma pa je še vedno precejšnja, za moške je pričakovano trajanje življenja znašalo 79,1 leta, za ženske pa 85 let. Povprečna starost umrlih se prav tako zvišuje in je znašala 78,8 leta.

Napredek je sicer povezan z več dejavniki, med drugim z razvojem medicine, večjimi vlaganji v preventivo in javno zdravje, rastjo dohodkov, boljšo izobrazbeno strukturo ter večjo informiranostjo prebivalstva.

Resda živimo dlje, a koliko časa od tega življenja preživimo zdravi? Zadnji razpoložljivi podatki o letih zdravega življenja ob rojstvu so za leto 2022, ko so moški v Sloveniji lahko pričakovali približno 65 let zdravega življenja, ženske pa 68,5 leta. Med pričakovanim trajanjem življenja in leti, ki jih človek v povprečju preživi brez pomembnejših zdravstvenih omejitev, torej obstaja precejšnja razlika. 

Kljub temu pa je Slovenija tudi pri tem kazalniku nad povprečjem EU. Leta zdravega življenja so se po podatkih poročila v Sloveniji med letoma 2019 in 2022 izboljšala, a delež zdravih let glede na celotno pričakovano življenjsko dobo še vedno zaostaja za vodilnimi državami v svetu.

Prezgodnja umrljivost največja pri nizko izobraženih moških

Pri starejših od 70 let so med najpogostejšimi razlogi za slabo zdravje in oviranost Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, artritis, depresija, bolezni srca in ožilja ter padci. Spodbuden pa je podatek, da se prezgodnja umrljivost v Sloveniji hitro zmanjšuje. Leta 2023 je bilo namreč med umrlimi 14 % mlajših od 65 let, kar je 11 % manj kot pred dvajsetimi leti.

Kljub temu, da so razlike v dostopnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami razmeroma majhne, pa so razlike v zdravju precej večje.

Na zdravje namreč pomembno vplivajo izobrazba, dohodek, življenjske navade in socialno-ekonomske razmere. Po podatkih poročila so se neenakosti v zdravju med epidemijo povečale in so ostale izrazite tudi po njej.

Ženske z nizko izobrazbo se denimo zaradi hipertenzije zdravijo kar štirikrat pogosteje kot ženske z visokošolsko izobrazbo, pri moških pa je razmerje dva proti ena. Velike razlike so tudi pri umrljivosti zaradi pljučnega raka, bolezni, povezanih z alkoholom, poškodb, padcev in samomorov, še piše Slo24.