Nova študija objavljena v reviji ‘The Lancet Healthy Longevity’, je raziskala možen vpliv pandemije covida-19 na zdravje možganov pri ljudeh, starih 50 let in več v Združenem kraljestvu. Več kot 3000 prostovoljcev je sodelovalo v raziskavi, izpolnjevalo letne vprašalnike in opravljalo spletne kognitivne teste, s katerimi so merili spremembe v spominu in drugih kognitivnih sposobnostih med razvojem pandemije, poroča BBC.

Rezultati študije so pokazali, da se je upad kognitivnih funkcij pojavil pri udeležencih ne glede na to, ali so bili okuženi s covidom-19 ali ne. To pomeni, da so nekatere spremembe v spominu in drugih kognitivnih sposobnostih opazili tudi pri tistih, ki niso preboleli bolezni.

Strokovnjaki menijo, da bi lahko stres, osamljenost in uživanje alkohola pojasnili nekatere ugotovitve. Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, kot so strahovi, skrbi in negotovost, ter motnje v vsakdanjih rutinah, ki so lahko imeli “resničen, trajen vpliv” na zdravje možganov. Stopnja upadanja kognitivnih funkcij se naj bi pospešila v prvem letu pandemije, ko so bile uvedene omejitve in zaprtja. Pri težavah s spominom pa se je upad nadaljeval tudi v drugem letu.

Potrebne dodatne raziskave

Vodilna raziskovalka, prof. Anne Corbett z Univerze v Exeterju, je izpostavila, da so razmere pandemije morda pospešile propad možganov in da je zdaj bolj kot kdaj koli prej pomembno, da ljudem z zgodnjim kognitivnim upadom zagotovimo podporo. Spodbudila je ljudi, ki se morda soočajo s težavami s spominom, da se posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom in dobijo oceno svojega stanja, poroča BBC.

Dorina Cadar, strokovnjakinja za demenco z medicinske šole v Brightonu in Sussexu pa opozarja, da je bil učinek pandemije na splošno populacijo “katastrofalen” in poziva k dodatnim raziskavam. Čeprav ugotovitve ne morejo neposredno dokazati vzroka in posledice, obstaja vedno več dokazov, da lahko nekateri od opisanih dejavnikov, kot je socialna izolacija, negativno vplivajo na zdravje možganov.

Susan Mitchell iz ‘Alzheimer’s Research UK’ pa poudarja, da genetika sicer igra pomembno vlogo pri zdravju možganov, vendar obstaja vrsta dejavnikov zdravja in življenjskega sloga, ki lahko vplivajo na zdravje možganov. Zato je pomembno skrbeti za svoje možgane in sprejemati zdrave navade, kot so skrb za zdravje srca, ohranjanje socialnih stikov in ohranjanje mentalne aktivnosti, saj lahko to pomaga zmanjšati tveganje za kognitivni upad in demenco.