Solata velja za eno najbolj razširjenih in priljubljenih vrst zelenjave na naših krožnikih, a njene prednosti pogosto podcenjujemo. Kot pojasnjuje Inštitut za nutricionistiko, gre za živilo z zelo nizko energijsko vrednostjo, saj 100 gramov sveže solate vsebuje le okoli 20 kilokalorij. Kljub temu da jo v veliki meri sestavlja voda (približno 95 odstotkov), ima pomembno hranilno vrednost.
Ste vedeli, zakaj je v resnici solata tako dobra za vas?
Strokovnjaki poudarjajo, da je solata dober vir prehranskih vlaknin, obenem pa vsebuje tudi pomembne vitamine in minerale. Posebej izstopa vitamin K, ki prispeva k ohranjanju zdravih kosti in ima vlogo pri strjevanju krvi. Poleg tega solata vsebuje še vitamin A, folno kislino ter mineral krom. Prav zaradi te kombinacije hranil sodi med živila, ki jih je smiselno redno vključevati v uravnoteženo prehrano.
Endivija je v resnici daljna sorodnica solate
Poznamo seveda veliko vrst solate, med katerimi lahko vsak najde okus, ki mu najbolj ustreza. Ob tem pa velja opozoriti na zanimivost, ki marsikoga preseneti: endivija, ki jo pogosto prištevamo med solate, pravzaprav ni prava solata, temveč njena daljna sorodnica.
Endivija je listnata zelenjava, ki jo zaradi podobnega videza pogosto imenujemo kar solata oziroma zimska solata. V resnici pa je botanično bližje cikoriji in radiču, saj spada v rod Cichorium (Cichorium endivia) iz družine nebinovk. Njeni začetki segajo v južno Azijo in Sredozemlje, gojili pa so jo že stari Grki, Egipčani in Rimljani.
Po okusu je endivija najbolj podobna radiču, njena prednost pa je predvsem sezonskost. Najpogosteje jo uživamo jeseni in pozimi, ko nadomešča poletne vrste solat. Seje se v poletnih mesecih, pobiramo pa jo od septembra do decembra, lahko tudi dlje, če je vzgojena v rastlinjakih. V Sloveniji so najbolj razširjene zelene, rumene in kodrolistne sorte, ki so dobro odporne na hladnejše razmere.
