Do vročinskega udara pride zaradi pregretja telesa, ki ga povzročita visoka temperatura okolja in dehidracija. Poleg vročinskega udara lahko v vročih dneh nastopi vročinska izčrpanost in izguba zavesti, zlasti ogroženi so majhni otroci in starejši ter bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu.

Kako prepoznati znake vročinskega udara? Bodite pozorni na te simptome: bruhanje, težko dihanje, dehidracija, glavobol, nehoteni gibi, halucinacije, izčrpanost, krči, vročinski krči, topla in rdeča, suha koža, koma, motnje ravnotežja, mrzlica, nezavest, slabost, povišan srčni utrip, vrtoglavica, povišana telesna temperatura, tresavica in zmedenost.

Toplotni udar je, kot pojasnjujejo na NIJZ, najhujše stanje, ki ga povzroča vročina. Pojavi se, ko telo ne zmore več regulirati telesne temperature.

Zgodnji simptomi podobni toplotni izčrpanosti

Telesna temperatura se hitro dvigne, mehanizem potenja ne uspe odvajati odvečno toploto in telo se ne more ohladiti. Zgodnji simptomi so podobni tistim pri toplotni izčrpanosti, z zmedenostjo ali spremembami osebnosti, izgubo koordinacije, omotico, glavobolom in slabostjo, ki napredujejo do hujših znakov kot so delirij, krči, koma.

Telesna temperatura se lahko dvigne na 41 ° C ali več v 10 do 15 minutah; tudi brez merjenja telesne temperature prizadeti čuti visoko vročino. Pri večini je potrebna bolnišnična intenzivna oskrba. Če to ni zagotovljeno lahko pride do smrti ali trajne invalidnosti.

V primeru, da je do toplotnega udara že prišlo, moramo prizadetega takoj premakniti v senco ali hladen prostor. V primeru nezavestnega moramo paziti na ohranjanje odprte dihalne poti ter obenem poklicati zdravniško pomoč. S hlajenjem pa čim prej pričnemo tudi sami:

  • odstraniti odvečno obleko in hladiti telo z vodo (hladnejši tuš, bazen, banja z ledom, vrtni pršilnik za vodo, mokra goba)
  • vrat, pazduhe in dimlje hladiti z ledom ali hladnimi paketi
  • kožo močno masirati, da se omeji zoženje krvnih žil in prepreči tresenje, ki preprečuje izgubo toplote
  • oviti telo prizadetega v mokre rjuhe in usmeritev gibanja zraka na telo (hladen fen, ventilator) v okoljih z visoko temperaturo in nizko vlago
  • spodbuditi rehidracijo pri tistih, ki lahko pijejo
  • stalno nadzorovati prizadetega do prihoda nujne zdravniške pomoči.

Pri izpostavljenosti dolgotrajni vročini bodite pozorni na znake pregretja telesa. Pregretje telesa povzroča kožne izpuščaje, vročinski krči, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Predvsem moramo delati na tem, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto: umaknemo se v senco in v hladnejše prostore, omejimo fizično aktivnost – če se že moramo ukvarjati s športom, to počnimo zjutraj ali zvečer, ko temperature niso previsoke. Nosimo oblačila prepustnih materialov, izogibajmo se sintetiki.

Ko začutimo žejo, smo že dehidrirali

Skozi vse leto je zelo pomembno, da uživamo zadostne količine tekočin, še posebej pa je hidracija pomembna poleti. Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, žejo pa občutimo že, če izgubimo le en odstotek tekočine. Temu rečemo blaga dehidracija, ki jo spremljajo še odsotnost apetita, suha in pordela koža, utrujenost, glavobol, malo temnega urina, mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Resni znaki dehidracije pa se pojavijo, ko se v telesu količina tekočine zmanjša od enega do 10 odstotkov.

Ob pomanjkanju tekočine se pojavi hiter pulz, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavobol, slabost, pospešeno dihanje, znojenje se preneha, prav tako odvajanje vode. Omenjeni simptomi nas opozarjajo na možnost vročinskega udara, zato moramo nujno v senco in popiti nekaj dodatne tekočine.

Najbolje je, da tekočino nadomestimo z navadno vodo, saj telo pri pitju vode absorbira kar 70 odstotkov tekočine, pri pitju sladkih ali gaziranih pijač pa le 6 odstotkov tekočine. Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, ko gre za delo zunaj, hude fizične napore in veliko potenja. V tem primeru lahko posežete tudi po izotoničnih pijačah, ki nadomeščajo soli in minerale, izgubljene pri prekomernem potenju. Če po pitju tekočine čutite olajšanje, ste težavo rešili, sicer se obrnite na zdravnika.

Sicer pa bomo z zadostnim vnašanjem tekočine v telo preprečili vročinski udar. Piti je potrebno tudi takrat, ko žeje ne čutimo, hkrati pa se je potrebno izogibati alkoholu, kavi in drugim diuretikom. Pitje vode za žejo je najbolje, v primeru fizičnih aktivnosti, pa so sicer priporočljive še izotonične pijače, da ne pride do prevelike izgube elektrolitov v telesu. Zanemarljivo ni niti občasno preveriti barvo urina. Če je urin temen in zgoščen, je to znak dehidracije, če je svetel in redek, potem pijete dovolj.

Sicer pa je priporočljivo, da v vročih dneh uživate predvsem lahko hrano in veliko sadja ter zelenjave, ki bodo prav tako nadomeščali potrebe po tekočini. Telesne aktivnosti prestavite na zgodnjo jutranjo ali pozno večerno uro in se v najbolj vročem delu dneva zadržujte v senci.

Poskrbite tudi za živali

Zaradi vročine pa trpijo tudi živali. Večina živali se najbolje počuti na  temperaturi zraka nekje med 18 in 20 stopinj Celzija. Žival bistveno težje prenaša vročino od ljudi, ki navadno mislimo, da si bo v vročini nagonsko poiskala senco. Predvsem psi, sledijo lastniku, pa čeprav tudi po vročini.

Prva in zagotovo najbolj pomembna stvar v vročih dneh za živali je, da imajo vedno na voljo dovolj sveže vode. Ker psi v koži nimajo znojnih žlez, svojo telesno temperaturo uravnavajo preko dihal. S pohitrenim dihanjem se znižuje telesna temperatura, hkrati pa žival s sapo izgublja tudi telesno tekočino Še toliko bolj pomembno je to dejstvo takrat, ko žival je veliko briketirane hrane, ki je že sama po sebi precej suha.

Že manjša aktivnost lahko pri živalih v poletnem času povzroči vročinsko udar ter seveda pogin. Ogrožene so predvsem živali s kratkimi gobčki ali kakršnimikoli kardiovaskularnimi težavam, zato živali sprehajajte pozno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, s seboj pa imejte pitno vodo.

Najpogostejši vzrok toplotnega udara in celo pogina živali je pozabljena žival v vročem avtomobilu. Čeprav ste pustili okna odprta, je za psa vročina, ki se nabere v avtomobilu, še vedno prehuda. Pomembno je, da ga vedno vzamete s seboj in ga ne puščate v avtomobilu. Vročinski udar lahko v vozilu nastopi že v 15 minutah po izklopu klimatske naprave. 

Tako kot človeku, tudi živali veliko pripomore k ohlajanju, če jih močimo z vodo. Vendar pozor – žival nikoli ne smemo pričeti močiti po glavi. Najprej pričnemo vodo polivati po tačkah in nato nadaljujemo navzgor. Žival lahko zaradi prehitre temperaturne razlike dobi temperaturni šok. Moker ljubljenček se bo veliko bolje počutil in lažje ohladil.

Živali imajo tačke izjemno občutljive. Nikakor štirinožca ne sprehajajte po vročem asfaltu ali drugi vroči podlagi, saj si lahko poškoduje šape. Če je prevroče za vaše noge, je verjetno prevroče tudi za pasje.

Tudi bivalni prostori ne smejo biti za ljubljenčka preveč vroči. Kot smo že omenili, je idealna temperatura okoli 20 stopinj Celzija. Zvečer prezračite prostore, čez dan pa jih, če je mogoče, ohlajajte. Kot lastniki živali smo za njihovo dobro počutje in zdravje odgovorni. V vročini se živali ne počutijo najbolje, zato vedno poskrbite, da bo vaš ljubljenček imel hladen prostor ter dovolj sveže vode.