Povprečno prespimo tretjino življenja, a se pogosto ne zavedamo kako pomembno je. Leto svetovni dan spanja poteka pod sloganom »dober spanec, bister um, vse dobro«. Svetovna zdravstevna organizacija opozarja na nevarnosti, ki lahko kaj kmalu pod vprašaj postavijo vaše mentalno zdravje.

Za odraslega človeka je priporočena dnevna količina od 7 do 9 ur spanca na noč. Otroci, ki hodijo v šolo, potrebujejo več spanca, in sicer od 9 do 11 ur, medtem ko najstniki od 8 do 10 ur na noč. Novorojenčki v povprečju spijo od 14 do 17 ur, predšolski otroci pa od 10 do 13 ur. Številni ljudje opažajo, da s starostjo potrebujejo nekoliko manj spanca. Ljudje po 65. letu spijo v povprečju od 7 do 8 ur na noč, nekateri manj.

Ob svetovnem dnevu spanja, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vsako leto spregovori o pomenu spanja, o težavah pomanjkanja spanja in vedno bolj pogostih motnjah spanja. Znanost je namreč dokazala, da trden spanec pomembno vpliva na našo dejavnost čez dan ter da se zdravje in dobro počutje začneta s spanjem. Vzemite si čas za zadostno količino spanja, saj se bo v tem času vaše telo ustrezno regeneriralo telesno in umsko. To pomeni, da boste čez dan imeli več energije, bolj boste zbrani, manj razdražljivi in umsko pripravljeni, da sprejmete racionalne odločitve v službi in doma. S tem boste pomembno vplivali na osebno zadovoljstvo in na kvaliteto svojega življenja.

Spanec je temelj za kvaliteto življenja

Ozaveščanje o zadostni količini spanja je izjemno pomembno. Podatki namreč kažejo, da gre za svetovni problem, ki mu na žalost pripisujemo premalo pomena. Gre za to, da neurejene spalne navade slej kot prej pripeljejo do nervoze, anksioznosti, slabše koncentracije, napačnih odločitev, nestrpnosti, hormonskega neravnovesja, delovnih in prometnih nesreč, debelosti, srčnih obolenj, depresije in še in še.

Torej, če ste med tistimi, ki dajete premalo na kakovost spanja, ne pozabite, da je reden 8-urni spanec temelj, na katerem lahko uspešno zgradite svoje zdravje in kvaliteto svojega življenja.

Pomanjkanje trdnega spanja prispeva k nižji kakovosti življenja zaradi slabše učne uspešnosti ali delovne učinkovitosti. V nekaterih primerih lahko povzroči hudo prekomerno dnevno zaspanost, ki je povezana s številnimi nesrečami na delovnem mestu in v prometu.

Prevelika količina spanca lahko škodi zdravju

Nekateri ljudje dolgo spijo, na primer 9 ali 10 ur in potem funkcionirajo povsem normalno. Je pa pomembno preveriti druge možnosti in izključiti potencialne bolezni. Leta 2015 je v reviji Neurology bila objavljena študija, ki je za tiste, ki dolgo spijo oziroma spijo več kot 8 ur pokazala 46 odstotkov večjo možnost za možgansko kap.

Če ste zdravi, se ne morete predozirati s spanjem. Spati je zdravo, a v priporočeni količini. V primeru, da ugotovite, da se je vaša potreba po spanju nenavadno ali drastično povečala in pri tem menite, da to ni posledica objektivnih izžemajočih okoliščin, je pametno obiskati zdravnika.

Ne moremo se naspati za nazaj ali na “zalogo”. Če spimo med koncem tedna dve uri več kot med tednom, pomeni, da smo v kroničnem pomanjkanju spanja. 

Sprememba, ki je prav tako povezana z dolgim spanjem je povečanje telesne mase. Raziskave kažejo, da je lahko dolg spanec povezan z razvojem debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.

Nespečnost je lahko resen problem

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da Slovenci spimo premalo. Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, … V raziskavah so dokazali, da je pri bolnikih z nespečnostjo več primerov depresije, anksioznosti in psihoze kot pri ljudeh, ki te težave nimajo.

Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo. Po podatkih zavarovalnic se kar sedem odstotkov prometnih nesreč zgodi prav zaradi nespečnosti, okoli 20 odstotkov pa zaradi prekomerne dnevne zaspanosti. Nespečnost lahko vpliva tudi na delovni učinek in spremembe osebnosti. Kakovost spanja pa vpliva tudi na vsakodnevno razpoloženje, na odnose, delovanje v družbi in opravljanje dnevnih aktivnosti.

Negativni učinki pomanjkanja spanca na zdravje so dobro dokumentirani, vendar je manj jasno, kaj se zgodi zaradi preveč spanja. Obstoječe raziskave so daljši spanec povezale z negativnimi zdravstvenimi izidi. Takšne študije sicer ne morejo dokazati, ali je spanec vodilni vzrok zdravstvenih težav ali pa je le povezan z njimi.