Miha Baloh je zaigral v več kultnih filmih, kot sta Maškarada režiserja Boštjana Hladnika in Draga moja Iza v režiji Vojka Duletiča, je pripadal generaciji ustvarjalcev, ki je v slovenski institucionalni kulturi 50. let minulega stoletja ustvarila idejni preporod.

Ob Balohovem 90. rojstnem dnevu leta 2018 je Saša Pavček kot predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije zapisala, da vsi občudujejo njegov igralski opus, “ki je prežarjen z eno samo svobodo in večno mladeniško drznostjo”.

“Od nekdaj si neumoren iskalec svobode, za nekoga morda nikoli do kraja odrasel fant, ki rad zavije s poti, da bi užil še kaj novega. Le tebi podobni iskalci svobode lahko premikajo meje. Tako si kot dramski igralec s svojimi somišljeniki preporodil slovensko gledališče. Nove izrazne oblike igre in gledališča si našel v Eksperimentalnem gledališču/Gledališkem ateljeju v letih 1955-67, nato na Odru 57 od 1957-64 in v Eksperimentalnih skupinah v Ljubljani in SLG Celje. Torej, če prav računam, si bil šest let svobodni umetnik, predvsem filmski igralec, in nato od leta 1977 član SNG Drame Ljubljana, kjer si (na srečo!) igral tudi še po letu 1978, ko si se upokojil,” ga je med drugim spomnila Saša Pavček.

Štiri leta pred tem mu jo je Društvo slovenskih režiserjev podelilo nagrado bert. V obrazložitvi so zapisali, da je nepozabno zaznamoval slovensko filmografijo ter “dal stas in obraz slovenskemu novemu valu”.

Igral je tudi v Mariboru ter bil sodelavec Radia Maribor

Baloh se je rodil leta 1928 na Jesenicah. Diplomiral je na takratni Akademiji za igralsko umetnost. Nastopati je začel na Jesenicah, igral je v Mariboru in bil v sezonah 1953/54 do 1958/59 med najbolj zaposlenimi člani gledališča Trst. Leta 1977 je postal član SNG Drama Ljubljana. Obenem je igral v celovečernih filmih jugoslovanske in mednarodne produkcije.

Med slovenskimi filmskimi in dramskimi ter gledališkimi igralci je s subtilno, sodobno gledališko in filmsko igro, predvsem pa z estetiko in pretanjenim občutkom za filmske junake in antijunake močno zaznamoval slovenski film. Njegov opus obsega 36 filmov, 19 televizijskih dram in 17 televizijskih serij s 50 glavnimi vlogami. Uveljavil se je tudi v tujini, predvsem v vlogah negativcev. Nastopil je v avstrijski seriji Leni in nemških filmih o Vinetouju. Bil je tudi sodelavec mariborskega in tržaškega radia ter radijskega programa Val 202.

Med pomembnejšimi priznanji, ki jih je prejel, sta med drugim zlata arena za vlogo kurirja Aleša v Veselici na filmskem festivalu v Pulju in televizijska nagrada zlata vrtnica za najboljšega jugoslovanskega televizijskega in filmskega igralca.