Višje sodišče na Hrvaškem je potrdilo obsodbo Željka Prigorca za posilstvo, a mu je kazen znižalo z dveh let na leto in pol zapora. Kot razlog je navedlo njegovo sodelovanje v domovinski vojni. Čeprav hrvaški kazenski zakonik tega ne prepoznava kot olajševalne okoliščine, višja sodišča braniteljem praviloma znižujejo zaporne kazni.
“Obtoženi v pritožbi upravičeno trdi, da mu je prvostopenjsko sodišče izreklo prestrogo kazen za storjeno kaznivo dejanje, ker je eno okoliščino neupravičeno štelo kot oteževalno – kritičnost kaznivega dejanja, druge pa sploh ni štelo za olajševalno, čeprav bi jo moralo – je odlikovani udeleženec domovinske vojne,” je po poročanju hrvaškega časnika Jutarnji list v obrazložitvi razsodbe zapisal sodnik Željko Horvatović.
“Znižali so mu kazen, ker je odlikovani branitelj? S tem so pravzaprav obsodili mene, moje otroke, tuje hčerke, ki bodo v prihodnosti ostale nezaščitene ali ne bodo prijavljale takšnih dejanj in še sramotile mojega očeta, ki je bil prav tako branitelj,” pa je razsodbo komentirala Snježana K., ki jo je posilil Prigorac, sicer nekdanji načelnik vladajoče HDZ v Lasinji.
Razsodba v primeru Prigorca ni izjema, ampak pogosto pravilo v hrvaški sodni praksi, ki razburja hrvaško javnost.
Braniteljem nižje kazni tudi v drugih primerih
Po informacijah pravosodnega ministrstva je sodelovanje v domovinski vojni najpogostejša olajševalna okoliščina, ki jo sodniki koristijo v vseh oblikah spolnega nasilja, piše Večerji list.
Posiljevalcu osemletne deklice je višje sodišče iz istega razloga lani znižalo zaporno kazen županijskega sodišča v Dubrovniku s 14 na 11 let zapora. Sodišče je kot olajševalno okoliščino upoštevalo sodelovanje v domovinski vojni tudi v primeru zagrebškega gostinca, ki je leta 2017 posilil svojo zaposleno. Podobno je bilo v primeru posilstva na Reki pred dvema letoma in pol.
Branitelji dobivajo nižje kazni tudi v primeru drugih kaznivih dejanj. Analiza prakse drugostopenjskega županijskega sodišča v Osijeku med letoma 1992 in 2002 je pokazala, da je bilo pri 150 obsojenih osebah sodelovanje v domovinski vojni med štirimi najpogostejšimi olajševalnimi okoliščinami za kazniva dejanja težke poškodbe, težke kraje, prevare, razbojništva, povzročitve prometne nesreče in zlorabe drog.
Sodelovanje v domovinski vojni je prineslo olajševalne okoliščine tudi pri izreku sodbe nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivi Sanaderju v primeru Fimi Media. Sanaderja sicer sploh ni v registru braniteljev, uniformo pa je oblekel samo enkrat.
Takšno prakso je obsodil predsednik enega od hrvaških veteranskih združenj Siniša Troha. Če si posiljevalec, nekoč pa si bil branitelj, bi to morala biti oteževalna okoliščina, ker si s svojim dejanjem očrnil svojo čast, s tem pa čast ostalih braniteljev,” je povedal za časnik.
Sodnik višjega sodišča Ivan Turdić je za televizijo RTL je v sredo dejal, da sam sodelovanja v domovinski vojni nikoli ne bi upošteval kot olajševalne okoliščine. Kot takšnega ga ne omenja niti kazenska zakonodaja.
Ustavna strokovnjakinja z reške pravne fakultete Sanja Barić pa je za Večernji list poudarila, da je absolutno nesprejemljivo in nedopustno, da se dejstvo sodelovanja v domovinski vojni povezuje s kaznivim dejanjem, ker med njima ni nikakršne povezave.
STA
