Eden najbolj cenjenih domačih strokovnjakov v mestu pod Pohorjem je zagotovo glavni trener ženske odbojkarske ekipe Nove KBM Branik Maribor Bruno Najdič.

55-letnik je Bankirke prvič prevzel leta 2008 in v desetih letih osvojil sedem naslovov državnih prvakinj ter sedaj že šesti naslov Pokala Slovenije. Na klop Nova KBM Branik se je po dvoletni odsotnosti vrnil avgusta 2021

Bruno Najdič je kot kapetan ekipe OK Maribor v sezonah 1991/92 in1992/93 osvojil naslov državnega prvaka in za klub igral do leta 2000.

Mariborske odbojkarice bodo danes igrale še drugo finale v šestih dneh. Po nenadejanem uspehu v slovenskem pokalu jih tokrat čaka težja preizkušnja finale Mevze proti madžarski ekipi Bekecscaba.

Pogovarjali smo se z glavnim trenerjem Nove KBM Branik Maribor Brunom Najdičem

Težka serija petih zaporednih tekem proti Calcitu je za vami …

Res je bila težka serija, čeprav so nekatere tekme odločale bolj, nekatere manj, je moj moto, da ni nepomembnih tekem, vedno si želim igrati proti Calcitu z najboljšo postavo.

Izgubili ste zgolj drugo tekmo, zdi se, da Vam zadnjih štirinajst dni ni bilo lahko …

Poškodba Monike Potokar je takšna, da nismo vedeli, ali bo lahko igrala ali ne. Zbolela je še Iza Mlakar, čeprav smo sprva upali, da ni nič hujšega, se je izkazalo, da je bil težji bronhitis. Potem, za nameček, ko izgubiš z 0:3 na drugi tekmi, dan kasneje zboli še Iza Ramić. V tistem trenutku smo ostali zgolj z dvema zunanjima igralkama in zagotovo takrat ni bilo prijetno.

Je bilo prisotne kaj jeze?

Je bila, pa ne zaradi poraza, ampak na način kako smo stopli na igrišče. V vsakem primeru bi morali tisto tekmo bolje odigrati. Po tekmi sem dejal puncam, da imajo dva dni prosto. Potem so me pa presenetile, ko so me poklicale naslednji dan in dejale, da bi rade trenirale, da potrebujejo ta trening. Ko sem videl, da imajo to voljo, smo bili naslednji dan nazaj na igrišču.

Ključen je bil Kamnik, tretja tekma.

Punce so se tu resnično zelo dobro odzvale, bi rekel da so odvrgle psihično obremenitev, ki so jo imele pred tem. Vedeli smo, da nimamo kaj za izgubiti, bili smo v okrnjeni zasedbi, vendar smo odigrali odlično tekmo v napadu, na servisu, v bloku. Ta tekma je bila ključna za naslednje dve zmagi.

Četrta tekma, prva od dveh ‘in-out’, je delovala precej enostavna.

Enostavno ni bilo, smo pa precej suvereno dobili s 3:1, pa tudi zlati niz smo bili boljši.

Foto: Nova KBM Branik Maribor

Finale danes igrate v Kamniku. Zakaj?

Finale je za dekleta in fante na enem mestu, moška ekipa Kamnika je tam, bodimo realni, pričakovalo se je, da bo tam tudi njihova dekliška ekipa.

O letošnjem sistemu lige Mevza
“Letos je za našo ekipo, lahko rečem, bilo najslabše do sedaj. Kar se tiče našega kluba ne vidim smisla, da bi drugo leto bili v tem na takšen način. Lahko bi rekel, da je imela naša ekipa v rednem delu več škode kot koristi.”

Zmagovalna miselnost, celotna zgodba se je obrnila torej na nepomembni tekmi.

Ni pomembnih ali nepomembnih tekem. To je moj moto. Lansko sezono je bil še večji razkorak v miselnosti naših punc in punc iz Kamnika, v smislu, kako slabi smo in one dobre.Preveč smo jih spoštovali. Prav je, da vsako ekipo spoštuješ, ampak ni pa dobro, da jo preveč spoštuješ.

Ni mi bilo sicer najbolj po godu, da imamo pet tekem zapored v tem delu, vedeli smo, da nimamo kaj za izgubiti, vendar sem takrat dejal, kaj pa če razmišljamo drugače in mi njih petkrat premagamo? V tistem trenutku moram reči, da je ena, morda sta bili dve, ki sta takrat zares verjeli v to, da se lahko to zgodi. Na koncu smo jih štirikrat premagali.

Zaupajte nam, kaj ste razmišljali v trenutku, ko je bila Mlakarjeva blokirana, Calcit pa je imel ‘match-žogo’ v finalu pokala?

O točki naprej, ki je pred nami. To se dogaja. Iza je dobila blok, ampak tudi njihova najboljša igralka Radišković je dobila dva bloka v petem nizu, enega na match žogi. Tudi najboljši dobivajo blok, to je povsem normalno. Vedno moraš gledati naprej. Fino bi bilo, da bi zmagali prej, imeli smo to možnost, ampak takrat v tisti situaciji o tem ne razmišljaš.

Punce so pokazale karakter, to je tisto kar si želim. One so to naredile, one so osvojile ta pokal, ne jaz. Strašno so oddelale teh pet nizov, všeč mi je kako so odreagirale. Moramo se zavedati, da je bil za tri punce to prvi finale (Ronja Štampar, Klara Milošić, Tali Lakše).

Ste bili ob igrišču nemirni?

Ne preveč, le na treh, štirih točkah. To so bile strašne točke, ko so bile na vrsti izmenjave in kjer je prav, da punce motiviraš z dodatno energijo. Po analizi sem videl, da smo se vsaki taki reakciji slabo odzvali, tak da mogoče to ni bilo najboljše…(smeh).

Foto: Nova KBM Branik Maribor

Koliko je Vam osebno pomenil ta pokal?

V prvi vrsti mi je ogromno pomenil zaradi punc, ker so dokazale da lahko. Če tega zaupanja lani ni bilo, pa tudi ne na začetku sezone, so sedaj videle, da lahko. To mi največ pomeni. Druga stvar je seveda klub, ki ima ta naslov in prav je da ga ima, zaradi otrok, da bodo imeli tukaj vzornice in da se bo nekaj časa govorilo o tem. Majhen odstotek jih sicer na koncu pride v člansko ekipo, ampak pomembno je, da rastejo s tem športom, da mi v Mariboru ponujamo kvalitetno zgodbo in da se lahko otroci ukvarjajo s tem prelepim športom.

Kakšni so vaši odzivi na uspehe zadnjih 14 dni?

Veliko odzivov mojih nekdanjih igralk na te uspehe sem prejel in to je tisto, kar ti kot človeku da določeno zadovoljstvo. Nekaj so resda finančne stvari in ostalo, nekaj pa tisto, ko vidiš, da si po določenem času pustil svoj pečat. Moram reči, da imamo tudi drugod po Sloveniji, ne le v klubu, izjemno podporo, na kar smo ponosni.

Z osvojitvijo pokala ste na nek način vrnili žensko odbojko nazaj domov, torej v Maribor.

Dejstvo je, da ima v tem trenutku Calcit kvalitetnejše posameznice, kot jih imamo mi. Mi pa imamo boljšo ekipo. Imam to srečo, da sem rasel v Mariboru, spremljam ta šport od malih nog, ne le v odbojki, poznam mentaliteto mesta. V Mariboru pomeni nekaj samo, če si prvi. Maribora drugo mesto ne zanima. Jaz to vem. Lani sem puncam rekel, da v Mariboru igraš za prvaka in če si prvak, si v redu, če nisi, pa si nič. Tega takrat še niso najbolj razumele.

Pa to drži?

Razlika med nami in Calcitom je tolikšna, da realno mi ne bi smeli osvojiti nobene lovorike. Ampak ravno ta zmagovalna miselnost, tisto vztrajanje, ki ga imam, da grem do konca, dokler vidim priložnost, da lahko zmagamo, je prava kombinacija. Letos je ekipa to spoznala in verjela vase. One morajo najprej verjeti sebi, da se sploh lahko nekaj takega zgodi. V njih mora biti pristona zmagovalna miselnost, mora biti tista želja do konca, da lahko vedno nekoga premagaš. Zavedati se moraš, da tudi ti treniraš in delaš.

Še enkrat pravim, osvojili smo pokal. Ni bilo realno. Nekateri so sedaj že govorili tri od tri (tri lovorike), sem takrat rekel “halo, kje smo mi, s čim mi operiramo, s čim pa naš današnji nasprotnik ali Calcit'”.

Foto: Nova KBM Branik Maribor

Bo danes kaj več naboja zaradi dejstva, da je imela vaša hčerka Sara pri Bekecscabi eno slabših izkušenj v karieri?

Pri meni ne. Pri njih pa ja.

O Mariborski publiki
Če bomo v finalu, publika bo. Garantiram vam, da bo prišlo med 1000 do 1500 ljudi, če bi slučajno prišli do četrte tekme, ki bi bila odločilna, pa bo Lukna polna. Maribor pride takrat, ko je taka stvar.

Enkrat ste jih že premagali, in sicer v Kaštelah. Jih lahko še danes?

V eni tekmi je vse mogoče. Res je, da takrat v rednem delu niso igrali s polno postavo. Imajo tri ali štiri posameznice ki so nad nivojem. So ekipa, ki dela v strašnih pogojih, z veliko denarja, imajo številčno osebje, da ne govorim o vseh stvareh, kjer lahko govorim samo o superlativih. Vendar je dejstvo, da se v eni tekmi lahko zgodi marsikaj.

Po osvojitvi pokala in finalu Mevze je Vaš cilj najverjetneje (najmanj) finale državnega prvenstva?

Seveda, cilj so tri finala, vendar je do tega cilja potrebno še priti. V četrtfinalu bomo najverjetneje igrali proti ekipi Grosuplja. Še kako dobro se spominjam, da smo v prvem del na gostovanju zmagali z 2:3, za nami je bila težka tekma in ne bi prehiteval. Najprej četrtfinale, če bi bilo to uspešno, pridemo v polfinale, kjer bo prav tako neverjetna ekipa iz Nove Gorice, ki v tej sestavi, s temi igralkami igra super odbojko. Tako da, na tem mestu res ne bi prehiteval. Pomembno je, da danes dobro oddelamo finale Mevze, potem pa gremo maksimalno osredotočeni na četrtfinalne tekme, ki nas čakajo.

Kako pomembna za ekipo je Iza Mlakar?

Kot prvo naj pojasnim, da je jaz nisem prepričeval, da se nam pridruži, ampak je enostavno v določenem trenutku vprašala, če lahko pride zraven na trening. Seveda smo jo sprejeli, mesec dni je trenirala z nami, lahko bi dejal ‘rekreativno’, v nekem trenutku pa je rekla “kaj si mislim o tem, da bi se ona vrnila?”. Rekel sem ji, “Iza, če maš rada ta šport, se vrni. Če nimaš, pa ne. Jaz ti lahko ponudim dobre treninge, ne morem pa obljubiti, da bomo osvojili pokal”.

Res je, da se danes o tem ne bi pogovarjali, če nje ne bi bilo. Bodimo realni, če bi lahko osebno spisal seznam želja, ne bi mogli dobiti takšne igralke, kot je Iza.


Vsaka se zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima v ekipi in pa svojega doprinosa, ker Iza sama ne bo premagala nobene ekipe. Kot ekipa lahko skupaj premagamo marsikoga.

Kaj pa vedno pereča težava, stalni finančni primanjkljaj…

Maribor je vedno bil v takem položaju, finančno smo vedno bili za nekom. Spomnim se mojih igralnih časov, ko se je Slovenija osamosvojila in je prednjačil najprej Salonit, nato Kamnik, pa ACH. Za ženske ekipe je bilo enako, sprva je z določenimi vložki prednjačilo Celje, pa nato Koper, pa nekaj časa Novo mesto, nato Nova Gorica, sedaj pa Kamnik. V Mariboru smo bili vedno omejeni s sredstvi v primerjavi z Ljubljano ali drugimi klubi.

Kar se tiče samega dela, pa se zaradi tega dela bolje, ker se zavedamo, da smo s sredstvi omejeni in moramo izkoristiti maksimalno vsako minuto. Mislim, da trenerjem, ki delajo v Mariboru ni težko ostati kakšno minuto dlje, čeprav tega nimajo v pogodbi. Govorim tudi o trenerjih mlajših kategorij. Kolikor vem v drugih klubih trenerji strogo oddelajo svojo uro in jih ne zanima, kaj se dogaja pred ali po treningu. Mislim, da je delo tisto, ki Maribor drži pokonci in skupaj, finančno žal nimamo takih pogojev, kot imajo drugod po Sloveniji, če pa bi slučajno imeli še pogoje, pa bi lahko bilo vse še na višjem, evropskem nivoju. Pri tem nimam v mislih le ženske, ampak tudi moško odbojko.

Kje vidite težavo, da nimamo ženske odbojke na višjem nivoju?

Punce gredo skozi naravno selekcijo na prehodu iz osnovnih v srednje šole, a ta sicer ni tako velika. Druga naravna selekcija, bistveno večja, pa je po srednji šoli, tu nastane problem malih krajev, ker se morajo zaradi fakultete običajno seliti v večja mesta.

Največja težava je, da so slovenski klubi v ženski odbojki finančno slabi. Ne bo se denimo punca sedem ali osemkrat na teden vozila na treninge, kjer bo nanjo vpil trener, na koncu, pa bo mogoče dobila nekaj sto evrov. Fantje so le bolje plačani, če bi punce bile več plačane, bi tudi one ostajale dlje v članski odbojki.

Vsaki punci, ki ni za to, svetujem, naj gre raje študirat in si na koncu najde službo. Nima smisla, da bi se obremenjevala zaradi 100 ali 200 evrov mesečno, zaradi tega pa ne bo končala fakultete. Puncam se preprosto ne splača.

Kje je rešitev? Mogoče je država tista, ki bi morala vlagati več v (ženski) šport, dati klubom več, ti pa bodo lahko dali puncam več. Če bo več starejših punc v ligi, bo slovenska ženska odbojka prešla na višji nivo, žal pa se vse manj punc odloča, da bodo živele od tega.