V kadrovskem podjetju Trenkwalder so tako zabeležili več kot 50-odstotno rast potreb podjetij po kadru v primerjavi z lanskim pomladnim obdobjem. Kot novost opažajo prijave gostinskega kadra za delo v proizvodnji.
Prvo prebujanje gospodarstva so v Trenkwalderju zaznali že lansko jesen, v prvih mesecih letošnjega leta pa potrebe po dodatnem zaposlovanju zelo hitro naraščajo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Povpraševanje po proizvodnih delavcih
Pri tem ugotavljajo, da so na področju celotne države največje potrebe na trgu po tehničnih profilih. “Za posamezna podjetja iščemo tudi po več deset proizvodnih delavcev hkrati, veliko je povpraševanja tudi po skladiščnikih, viličaristih, varilcih, ključavničarjih in monterjih za delo v tujini, mnoga podjetja pa bi takoj zaposlila tudi prodajne inženirje, tehnologe, vzdrževalce,” so pojasnili.
Povsem nov trend, ki se je pojavil kot posledica epidemije, pa so prijave gostinskega kadra za delo v proizvodnji. V Trenkwalderju zato pričakujejo, da bo lahko imela gostinska panoga težave pri privabljanju svojega kadra nazaj, saj bodo ti delavci v proizvodnih enotah kljub izmenskemu delu najverjetneje imeli bolj urejen in ustaljen delovnik od tistega v gostinstvu.
“Če so se kadrovski oddelki večinski del preteklega leta ukvarjali predvsem z reorganizacijami, z odrejanjem čakanja na delo, karantenami, odpuščanji in primernim obračunavanjem raznovrstnih nadomestil, je letošnjo pomlad drugačna situacija,” je poudarila psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v podjetju Trenkwalder Alenka Kraljič. Obenem je podjetja opozorila, naj vzporedno z novimi zaposlitvami skušajo tudi zadržati že usposobljene obstoječe kadre. Slednje pa predstavlja velik izziv, zato mora vlaganje v razvoj zaposlenih in njihovo zadovoljstvo postati ena od prioritet podjetij.
Kot opozarjajo v podjetju, se pri tem ne sme pozabiti, da dobavne verige niso utečene in stabilne kot v preteklosti, podjetja v vseh panogah pa se soočajo s pomanjkanjem surovin in morajo zato veliko vlagati v učinkovito organizacijo dela.
Na kadrovskem področju se to največkrat rešuje z odrejanjem čakanja na delo, prerazporejanjem kadra med oddelki in tudi začasnim zmanjševanjem števila izmen. “Podjetja imajo veliko rast povpraševanja, ki pa jih zaradi omenjenih težav niso zmožna realizirati,” so izpostavili v Trenkwalderju.
V podjetju pa opozarjajo, da so postopki zaposlovanja kljub sproščanju ukrepov ostajajo zelo zahtevni in specifični. Obenem prijav za določena delovna mesta skorajda ni ali pa so neustrezne, saj kandidati ne izpolnjujejo razpisnih pogojev.
“To ne velja le za proizvodne delavce. S pomanjkanjem prijav kandidatov in zanimanjem za zaposlitev se soočajo tudi podjetja, ki iščejo strokoven kader. Tu se tudi kadrovniki soočamo s specifičnim izzivom, in sicer kako pritegniti prave strokovnjake, ki v osnovi niso aktivni pri iskanju druge službe oziroma zamenjavi zaposlitve,” problematiko med delodajalci izpostavlja Kraljičeva.
Delodajalci težko zadržijo mlajši kader
Delodajalci prav tako vse težje zadržijo predvsem mlajši kader ter visoko in specifično usposobljene posameznike, z visoko dodano vrednostjo na trgu dela. Delodajalci morajo zato veliko naporov vložiti v vpeljevanje različnih dobrih kadrovskih praks in tem kadrom zagotoviti njim zanimive in konkurenčne ponudbe, denimo omogočanje dela od doma tudi po epidemiji, fleksibilen delovni čas, omogočanje strokovnega usposabljanja in podobno, je še dejala Kraljičeva.
