Javno podjetje Energetika Maribor je danes odprlo novo kogeneracijsko napravo za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Ta po besedah direktorja Alana Perca prinaša večjo učinkovitost, zanesljivost in ekonomičnost dobave energije odjemalcem. Z novo kogeneracijsko napravo nameravajo proizvesti okoli 25 odstotkov vse prodane toplote.
Nova kogeneracijska naprava z električno močjo 3,3 megavata in toplotno močjo tri megavate bo nadomestila staro, ki se ji je iztekla obratovalna podpora. Po uspešno izvedenem poskusnem zagonu so s 1. marcem pričeli s polnim obratovanjem postroja.

Dokaz, da se dobri projekti, kljub krizi lahko uresničujejo
​Za izvedbo celotnega projekta so potrebovali eno leto, kar po besedah vodje razvoja v Energetiki Maribor Mirana Rožmana dokazuje, da se dobri projekti kljub krizi v mestu in državi lahko, in to celo hitro, uresničujejo. Za razliko od stare naprave, ki zaradi izgube subvencije po desetih letih ni več ekonomsko učinkovita in so jo zato zagnali le občasno, bo nova naprava delovala brez postanka. “Ustavili jo bomo samo toliko, kolikor bo nujno potrebno zaradi vzdrževanja,” je pojasnil.
Investicija pomembna pridobitev za celotno mesto
​Energetika Maribor s toploto oskrbuje med 10.000 in 11.000 odjemalcev na območju Mestne občine Maribor. Kot izpostavljajo v podjetju, predstavlja najnovejša investicija pomembno pridobitev za celotno mesto, saj se toplotna in električna energija, proizvedena s kogeneracijskimi napravami, lahko enači z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, čeprav se naprava napaja z zemeljskim plinom. Izvedba sočasne proizvodnje toplote in elektrike zagotavlja povečanje izkoristka primarnega goriva in prispeva h globalnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida.
Cena ogravanja je odvisna od cene pina
​Ker je cena toplote odvisna predvsem od cene zemeljskega plina, nova naprava ne bo imela večjega vpliva na cene ogrevanja. “Bistvo je, da ne bodo višje,” je povedal direktor Perc.
Investcija vredna slaba 2 milijona evrov
Investicijo, vredno slaba dva milijona evrov, so izvedli v okviru projektnega podjetja Energija in okolje. V gradnjo nove naprave so bili prisiljeni, ker zakonodaja določa, da na isto zemljišče ni mogoče postaviti novega postrojenja, ker tako ni mogoče vstopiti v novo podporno shemo. “V rekonstrukcijo oziroma ponovno reinvesticijo same naprave, ki je v tehnično brezhibnem stanju, pa se nam ni zdelo smotrno iti, ker smo za tak vložek zgradili nov objekt. S tem smo si naredili tudi alternativno rešitev glede rezervnih virov,” je pojasnil Rožman.
O tej problematiki so danes govorili tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojanom Kumrom, ki se je udeležil slovesnosti ob odprtju nove naprave. Kumer je priznal, da bo treba o shemi državnih pomoči ponovno premisliti in pridobiti ustrezno soglasje s strani Evropske komisije. “Ni dobro, da dajemo investitorjem signal, da se bolj splača postaviti novo kogeneracijo, stare pa stojijo. Z vidika racionalizacije in učinkovitosti je treba spodbuditi predvsem revitalizacije,” je dejal.