Opozicija naj bi v torek vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Več podrobnosti bodo po informacijah STA predstavili na torkovi novinarski konferenci. Stevanoviću očitajo kršenje ustavnega reda, ker državni zbor z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij, pri čemer je tudi sam glasoval proti dnevnemu redu.

O načrtovani vložitvi predloga za razrešitev sta prva poročala Televizija Slovenija in POP TV.

Spor glede preiskovalnih komisiji

Glavni razlog za potezo opozicije je dogajanje okoli ustanovitve dveh opozicijskih preiskovalnih komisij – o družbi Black Cube in o domnevnem obvodnem financiranju političnih strank.

Državni zbor je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi ustanovili omenjeni komisiji. Proti dnevnemu redu so poleg koalicijskih SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov glasovali tudi poslanci Resnice, med njimi predsednik stranke in predsednik DZ Zoran Stevanović.

Stevanović: Zahteve bi morale biti obravnavane ločeno

Stevanović je svoje ravnanje utemeljil s stališčem, da bi morali biti zahtevi za ustanovitev preiskovalnih komisij obravnavani vsaka na svoji seji.

Ob tem je poudaril, da v Resnici nimajo zadržkov do preiskave o Black Cube, pri komisiji o financiranju političnih strank pa menijo, da bi morala zajeti vse parlamentarne stranke. Skliceval se je tudi na pravico poslancev, da glasujejo po lastni vesti.

Ustavni pravniki: DZ bi moral komisiji odrediti

Na seji komisije DZ za poslovnik so ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj soglasno ocenili, da je ustavna in poslovniška določba, po kateri mora državni zbor odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, povsem jasna.

Po njihovem mnenju koalicija in poslanci Resnice s svojim ravnanjem kršijo to določbo. Miro Cerar je ob tem poudaril, da sklicevanje na glasovanje po lastni vesti ne vzdrži, saj so ustava in zakoni nad individualno presojo poslancev.

Med razlogi tudi primer poslanca Borisa Mijiča

Po poročanju TVS naj bi bil med razlogi za predlog za razrešitev tudi primer poslanca Resnice Borisa Mijiča.

Njegovo podjetje Progros naj bi zaposlenim ostalo dolžno več deset tisoč evrov, Finančni upravi RS pa več kot 30.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov. Dolgove naj bi imel tudi do kooperantov, poleg tega pa je Mijič zavajal glede svoje izobrazbe.

Stevanović je poslancu sprva stopil v bran in napovedal, da bo sam poravnal njegove dolgove do delavcev. Po razkritjih o zavajanju glede izobrazbe pa je sporočil, da bo predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Končno odločitev naj bi po parlamentarnih počitnicah sprejel svet stranke.

Enajsti poskus razrešitve predsednika državnega zbora

Če bo opozicija predlog vložila, bo to že enajsti predlog za razrešitev predsednika državnega zbora v zgodovini Slovenije.

Pred Stevanovićem so se s podobnimi predlogi soočili Jožef Školč, Janez Podobnik, Matej Tonin in Urška Klakočar Zupančič po enkrat, Igor Zorčič, Milan Brglez in Pavel Gantar pa po dvakrat. Noben od dosedanjih poskusov razrešitve predsednika DZ ni bil uspešen.

Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.