Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino podprla resolucijo, ki poziva k pravičnejšemu prikazu velikosti držav in celin na zemljevidih. V ospredju je predvsem Mercatorjeva projekcija, zaradi katere so območja blizu polov videti precej večja, kot so v resnici, medtem ko je Afrika v primerjavi z njimi videti manjša.
Resolucijo »Popravi zemljevid« so predlagale članice Afriške unije skupaj z Bahami. Zanjo je glasovalo 164 držav članic ZN, proti so bile le Združene države Amerike, šest držav pa se je vzdržalo.
Zakaj je Mercatorjeva projekcija sporna?
Mercatorjeva projekcija je eden najbolj znanih načinov prikaza zemljevida sveta. Leta 1569 jo je ustvaril kartograf Gerardus Mercator, uporabljala pa se je predvsem za navigacijo.
Težava nastane, ko želimo z nje razbrati dejansko velikost držav in celin. Projekcija namreč ne ohranja površin: čim dlje je območje od ekvatorja, večje je videti na zemljevidu.
To je še posebej očitno pri primerjavi Afrike in Grenlandije. Na Mercatorjevem zemljevidu je Grenlandija videti skoraj tako velika kot Afrika, čeprav je Afrika v resnici približno 14-krat večja.
Afrika želi pravičnejši prikaz sveta
Afriške države opozarjajo, da kartografska popačenja niso zgolj tehnično vprašanje. Po njihovem mnenju vplivajo tudi na to, kako si ljudje predstavljajo velikost in pomen posameznih svetovnih regij.
V resoluciji ZN je zapisano, da je Afrika zaradi takšnih prikazov v kolektivni predstavi utrpela »simbolično zmanjšanje«.
Mercatorjeva projekcija je uporabna – vendar ne za vse
To ne pomeni, da je Mercatorjev zemljevid preprosto »napačen«. Projekcija je bila zasnovana zlasti za navigacijo, kjer ima pomembne prednosti.
Za primerjanje dejanskih velikosti držav in celin pa obstajajo druge kartografske projekcije, ki bolje ohranjajo površine. Prav vprašanje, kako naj bo svet prikazan na zemljevidih, je zato v središču pobude, ki so jo podprli ZN.
