V Franciji se je na današnji 1. maj na novih protestih proti pokojninski reformi zbralo več sto tisoč ljudi – po oceni notranjega ministrstva jih je bilo po vsej državi 782.000, samo v Parizu 112.000. Sindikati število ocenjujejo na 2,3 milijona. Shodi, h katerim so pozvali sindikati, so se marsikje sprevrgli v nasilje.

Zažgani avtomobili, poškodovani policisti in pridržanih več sto ljudi

Sindikati so po vsej državi pozvali k več kot 300 shodom. Od marsikje so poročali o nasilnih incidentih. V Parizu, kjer je glavni sprevod krenil na pot ob 14. uri, so protestniki obmetavali policiste z različnimi predmeti in razbijali izložbe podjetij, med drugim bank in nepremičninskih agencij. Policija se je odzvala s solzivcem in vodnim topom.

Eden od policistov, v katerega je priletela molotovka, je utrpel hude opekline na roki in obrazu. Vsega skupaj je bilo poškodovanih najmanj deset policistov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo.

V Toulousu na jugu Francije je policija zaradi nemirov med protesti uporabila solzivec. O nasilju poročajo tudi iz Lyona na jugovzhodu države, kjer so zamaskirani protestniki uničevali avtomobile in trgovine. Tudi v Nantesu na zahodu Francije je policija uporabila solzivec, potem ko so jo protestniki obmetavali s predmeti. Poročajo tudi o več zažganih avtomobilih.

Doslej je policija po poročanju francoskih medijev po vsej državi pridržala približno 200 ljudi, od tega 68 v Parizu.

Prvič za nadzor razmer uporabili drone

Policija je bila pripravljena na izgrede, kakršni so ponekod zaznamovali že predhodne proteste proti pokojninski reformi. Za varnost je po vsej državi skrbelo 12.000 policistov, samo v Parizu 5000. Tako v prestolnici kot več drugih velikih mestih je lahko tokrat policija prvič za nadzor razmer uporabila drone, potem ko je sodišče danes zavrnilo pritožbo skupin za človekove pravice.

Pokojninsko reformo, ki med drugim zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let, je vlada predsednika Emmanuela Macrona marca sprejela mimo parlamenta. Macron je ustrezen zakon aprila tudi že podpisal, a sindikati in del opozicije nadaljujejo s pozivi k protestom, da bi preprečili začetek njenega izvajanja 1. septembra.

V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se neredko sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Število udeležencev rednih protestov se je v zadnjem času zmanjševalo, pojavljali pa so se tudi znaki razhajanja znotraj skupne fronte sindikatov. V luči tega se poraja vprašanje, ali bodo današnji prvomajski shodi zadnje velike demonstracije proti sporni reformi.

STA