Avtomobilski svet stoji na pragu ene največjih strukturnih preobrazb v svoji zgodovini, ki bo za vedno spremenila pravila igre na svetovnem trgu. Nemški avtomobilski gigant BMW je v svoji kultni tovarni v zgornjeavstrijskem Steyru, kjer so desetletja doneli legendarni bencinski motorji V8, uradno zagnal obsežno prenovo za prehod na serijsko proizvodnjo sistemov z vodikovimi gorivnimi celicami. Ta drzna, milijonska naložba ne pomeni le slovesa od klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem, temveč napoveduje prihodnost, v kateri vodik ne bo več le eksperimentalna alternativa, ampak ključni steber globalnega energetskega prehoda in resna dopolnitev baterijski elektrifikaciji.
Že začetna naložba dosega 50 milijonov evrov
Nemški proizvajalec je začel obsežno prenovo svoje tovarne v Steyru v Zgornji Avstriji, ki je bila desetletja znana po izdelavi motorjev z notranjim zgorevanjem. Proizvodne hale, v katerih so nekoč nastajali legendarni motorji V8, bodo v prihodnje namenjene sestavljanju sistemov za vozila z vodikovimi gorivnimi celicami.
Projekt, ki ga je BMW prvič predstavil leta 2025, je zdaj prešel iz načrtov v izvedbo. Podjetje je začelo priprave na industrializacijo in serijsko proizvodnjo tehnologije gorivnih celic, pri čemer bo začetna naložba dosegla približno 50 milijonov evrov. Izdelava prvih predserijskih primerkov je predvidena za leto 2027, redna proizvodnja pa naj bi stekla leto pozneje.
Prepričani, da bo vodik ključen ob energetskem prehodu
Prehod na novo tehnologijo zahteva korenite spremembe proizvodnih procesov. BMW-jevi strokovnjaki so že zaključili načrtovanje novih proizvodnih linij, del opreme pa je že v izdelavi. Med prvimi novostmi bo posebna postaja za začetne faze montaže. Zaključna dela bodo potekala poleti, pozimi pa bodo naprave preselili v tovarno in začeli njihovo namestitev.
Pri BMW-ju na vodik gledajo kot na pomemben del prihodnjega energetskega prehoda. Prepričani so, da bo imel vodik pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov v prometu in industriji. Ob tem poudarjajo, da vozila na gorivne celice niso zamišljena kot neposredna zamenjava za električne avtomobile na baterije, temveč kot dopolnitev obstoječih tehnologij.
Pomemben mejnik naj bi sledil leta 2028
V prihodnjih letih naj bi tako vzporedno obstajalo več različnih vrst pogonov, od baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov do klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem ter vozil na vodik. BMW zato nadaljuje razvoj na vseh ključnih področjih, medtem ko številni konkurenti večino pozornosti namenjajo predvsem baterijski elektrifikaciji.
Pomemben mejnik naj bi sledil leta 2028, ko bo model BMW X5 prvič na voljo tudi v različici z vodikovimi gorivnimi celicami. To bo prvi serijski model znamke, ki bo kupcem ponudil tovrstni pogon.
Tehnologija temelji na pretvorbi vodika v električno energijo neposredno v vozilu. V gorivni celici se vodik združuje s kisikom, pri čemer nastaja elektrika za pogon vozila, edini stranski produkt pa je vodna para. Zaradi tega se vodik pogosto omenja kot ena izmed možnih poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Ni še jasno, kakšna je prihodnost vozil
A odprta ostajajo pomembna vprašanja. Med največjimi izzivi so zagotavljanje zadostnih količin zelenega vodika, vzpostavitev ustrezne infrastrukture za oskrbo ter znižanje stroškov same tehnologije. Prav zato še ni jasno, ali bodo v prihodnosti prevladala baterijska električna vozila, vodikovi pogoni ali pa bo trg temeljil na kombinaciji obeh rešitev.
