V tujini strokovnjaki že dlje časa opozarjajo na pojav t. i. "AI psihoze", ko ranljivi posamezniki verjamejo, da ima umetna inteligenca nadnaravne sposobnosti ali zavest. Kakšno je stanje v Mariboru smo preverili pri dr. Maji Kus Ambrož iz podjetja Psihovital d.o.o..

Umetna inteligenca lahko poglobi težave posameznikov

Kot je uvodoma pojasnila, v podjetju zaenkrat ne opažajo pojava, ki bi ga lahko neposredno poimenovali "AI psihoza", opažajo pa posameznike, ki umetni inteligenci pripisujejo več znanja, modrosti ali objektivnosti, kot jo dejansko ima.

"Dogaja se, da klienti povedo, da se z umetno inteligenco pogovarjajo več kot z ljudmi v svojem okolju. Takrat me običajno manj skrbi tehnologija sama in bolj vprašanje, kaj se dogaja v njihovih odnosih in življenju, da jim je AI postal tako pomemben sogovornik. To samo po sebi še ni problem, je pa zame pomemben podatek o njihovi osamljenosti in stiski," razloži sogovornica in doda, da umetna inteligenca sama po sebi ne povzroča psihoze, lahko pa se zgodi, da pri osebah, ki imajo že prisotne psihotične motnje, močno anksioznost, paranoidna prepričanja ali druge psihične ranljivosti, postane del njihovega obstoječega sistema prepričanj in ga dodatno utrjuje, kar pa poglobi njihove težave.

Umetna inteligenca se prilagaja uporabniku

Posebnost umetne inteligence je njena interaktivnost in prilagajanje uporabniku v realnem času. Za razliko od knjige, spletne strani ali videoposnetka ne ponuja enake vsebine vsem, ampak se odziva na posameznika, njegove strahove, želje, vprašanja in način razmišljanja. To pomeni, da lahko posameznik dobi občutek, da je res slišan, razumljen in sprejet.

"Za večino ljudi je to koristna izkušnja. Pri ljudeh, ki pa težje preverjajo realnost ali tistih, ki so v hudi stiski, pa obstaja nevarnost, da začnejo odnos z umetno inteligenco doživljati kot nekaj več kot zgolj tehnološko orodje. Tudi, če posameznik postopoma začne zmanjševati stik z resničnimi ljudmi in vse pomembnejše življenjske odločitve preverja predvsem skozi pogovor z umetno inteligenco, je to lahko zaskbljujoče," pojasni Maja Kus Ambrož.

Pogovor o umetni inteligenci bi lahko potal del običajnega pregleda

"Terapevti pogosto sprašujemo o spanju, uporabi družbenih omrežij, videoigrah, alkoholu ali drugih dejavnikih, ki vplivajo na posameznikovo duševno zdravje, jaz sprašujem tudi o uporabi umetne inteligince," pove sogovornica in ob tem doda, da umetna inteligenca postaja nov pomemben del vsakdanjega življenja in je zato smiselno razumeti, kako jo posameznik uporablja.

"Ne gre za vprašanje, ali nekdo uporablja umetno inteligenco, ampak kako jo uporablja. Velika razlika je med tem, da jo nekdo uporablja za organizacijo dela ali iskanje informacij, ter tem, da postane njegov glavni vir čustvene podpore, potrditve ali življenjskega usmerjanja."

Pri večini uporabnikov umetna inteligenca sicer ne predstavlja resnega tveganja, se pa lahko tveganje poveča takrat, ko začne nadomeščati človeške odnose, strokovno pomoč ali preverjanje realnosti.

Tveganje je lahko večje pri:

  • osebah z že prisotnimi psihotičnimi motnjami ali nagnjenostjo k njim,
  • posameznikih v hudih življenjskih krizah,
  • ljudeh z izrazito osamljenostjo in socialno izolacijo,
  • mladostnikih, ki šele oblikujejo svojo identiteto, 
  • osebah, ki težko vzdržujejo odnose v resničnem svetu,
  • ljudeh z močno potrebo po gotovosti in enoznačnih odgovorih.

Kako ugotoviti, ali se je pri posamezniku meja med realnostjo in umetno inteligenco zabrisala?

Sogovornica pojasni, da si je smiselno v tem primeru zastaviti nekaj preprostih vprašanj:

  • Ali se o pomembnih življenjskih odločitvah še pogovarjam tudi z ljudmi?
  • Ali umetni inteligenci zaupam bolj kot ljudem okoli sebe?
  • Ali zaradi pogovorov z umetno inteligenco zmanjšujem stike z drugimi?
  • Ali imam občutek, da me umetna inteligenca "posebej razume" ali da ima dostop do resnic, ki jih drugi ne vidijo?

"Če postajajo odgovori na ta vprašanja zaskrbljujoči, je smiselno omejiti uporabo in se pogovoriti z zaupanja vredno osebo ali strokovnjakom," pove.

Doda tudi, da je lahko umetna inteligenca izjemno uporabno orodje, vendar ne sme postati nadomestilo za resnične odnose, človeško bližino in preverjanje realnosti. "Ne glede na razvoj tehnologije ljudje še vedno potrebujemo druge ljudi. Pogovor z umetno inteligenco lahko marsikdaj pomaga, ne more pa v celoti nadomestiti pristnega človeškega odnosa. Umetna inteligenca je že postala del vsakdana mnogih ljudi. Tako kot pri vsaki novi tehnologiji bo pomembno predvsem to, kako jo uporabljamo in kakšno mesto ji damo v svojem življenju. V Psihovitalu opažamo, da jo ljudje vse pogosteje vključujejo v svoje vsakdanje življenje. Ne vidim je kot nekaj, česar bi se morali bati, se mi pa zdi pomembno, da se o njenih učinkih pogovarjamo odkrito, brez moraliziranja in brez pretiravanja v eno ali drugo smer," zaključi.