Dva izmed njih sta prejela dosmrtno kazen, še dva pa po 19 in 20 let zapora. Dva obtoženca je sodišče oprostilo obtožb pomoči pri umorih. 20-letni Fejzulai, ki je simpatiziral s skrajno skupino Islamska država, je napad v središču na Dunaju s kalašnikovko izvedel 2. novembra 2020. Ubil je štiri ljudi, še 23 pa jih je ranil, preden ga je v posredovanju ubila policija.

Dve leti pozneje se je novembra lani na Dunaju začelo sojenje šestim obtožencem, starim med 22 in 32 let – štirim Avstrijcem, Čečenu in Kosovcu -, ki naj bi napadalcu pomagali pri pripravah na strelski napad, čeprav v njem niso neposredno sodelovali.

Tožilstvo za vse zahtevalo najvišjo možno kazen

Porota je v sredo odločala več kot deset ur, nakar je sodnik okoli polnoči razglasil sodbo. Eden izmed obtožencev, čigar DNK so našli na morilskem orožju in je več tednov živel v napadalčevem stanovanju, je bil zaradi sodelovanja pri umoru obsojen na dosmrtno kazen. Še eden je tovrstno kazen prejel zaradi sodelovanja pri terorističnih zločinih, povezanih z umorom, kar je bila v okviru sojenja glavna obtožba. Priznal je, da je Fejzulaiju za 500 evrov priskrbel puško, a trdil, da ni vedel, kaj namerava z njo.

Še dva moška, ki sta se soočala z isto točko obtožnice, sta prejela po 19 oz. 20 let zapora, preostala dva pa sta bila te obtožbe oproščena. Sta pa bila po poročanju tujih tiskovnih agencij spoznana za kriva članstva v teroristični organizaciji in obsojena na pogojno zaporno kazen dveh let.

Obtoženi so razglasitev sodbe poslušali v polni sodni dvorani, kamor so jih ob strogih varnostnih ukrepih pospremili oboroženi varnostniki. Kamere v prostoru niso bile dovoljene.

Odvetniki obtožencev so tekom celotnega sojenja zatrjevali, da so njihovi klienti komajda poznali Fejzulaija in se niso zavedali, kaj namerava. Dokaze so opisovali kot posredne, nedoločne in nasploh pomanjkljive. Vsi obsojeni se lahko na razsodbe še pritožijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tožilstvo je za vse zahtevalo najvišjo možno zaporno kazen, češ da dokazi kažejo na nedvoumno in jasno vpletenost moških. S pomočjo nekaterih izmed njih naj bi strelec – avstrijski državljan, čigar starši so iz Severne Makedonije – prišel do orožja in streliva, potrebnih za napad, medtem ko so drugi zagotovili logistično pomoč ali pa so ga spodbujali.

Leta 2019 je bil Fejzulai že obsojen na 22 mesecev zapora, ker se je poskušal pridružiti Islamski državi v Siriji. Aretirali so ga v Turčiji in ga nato izročili Avstriji. Iz zapora so ga predčasno izpustili decembra 2019. Avstrija je po napadu oblikovala nov protiteroristični zakon, ki je začel veljati lani in omogoča poostren nadzor. Po napadu so se namreč vrstile kritike na račun avstrijske obveščevalne službe, češ da ne spremlja islamističnega gibanja v državi.

Preiskava notranjega ministrstva je leta 2021 med drugim pokazala tudi, da so pristojne oblasti vedele za vnovično radikalizacijo Fejzulaija in njegov poskus nakupa streliva v Bratislavi, a o tem niso obvestile tožilstva.

STA