Dan Zemlje, ki ga obeležujemo danes, 22. aprila, vsako leto opozarja na pomen varovanja narave in odgovornega odnosa do okolja. Če so bile podnebne spremembe nekoč tema prihodnosti, danes postajajo del našega vsakdana. Vse pogostejši vročinski valovi, neurja, poplave in mile zime kažejo, da se podnebje spreminja tudi v Sloveniji.

Tudi v severovzhodni Sloveniji so spremembe vse bolj opazne, poletja so vedno bolj vroča, sušna obdobja daljša, ob močnejših nalivih pa so reke in hudourniki hitreje polni.

Meritve kažejo jasen trend segrevanja

Da ne gre več zgolj za občutek, potrjujejo tudi podatki. Andrej Vuga z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pojasnjuje, da v Sloveniji že opažamo dolgoročno rast temperatur.

»Povprečna temperatura skozi desetletja narašča za dobro stopinjo na desetletje,« je povedal Vuga.

To pomeni, da se ozračje postopoma segreva, kar vpliva na naravne procese, kmetijstvo, zdravje ljudi in kakovost bivanja.

Vse več ekstremov

Podnebne spremembe se ne kažejo le pri temperaturah, ampak tudi pri padavinah. Količina dežja ni nujno bistveno drugačna kot nekoč, spreminja pa se njegova razporeditev.

»Ko pada, pada. Ko ne pada, pa dolgo ne pada,« je slikovito opisal Vuga.

To pomeni daljša sušna obdobja, nato pa intenzivne nalive in poplave. Prav zato smo bili v zadnjih letih priča poletnim poplavam, ki so bile nekoč precej redkejše.

Manj snega in več vročinskih valov

Kot pojasnjuje Vuga, je v Sloveniji opaziti tudi manj snežne odeje, zime so milejše, poletja pa vse bolj vroča. Vročinski valovi trajajo dlje, temperature pa ponoči vse pogosteje ne padejo pod 20 stopinj Celzija.

Takšne tropske noči močno obremenjujejo ljudi, predvsem starejše, bolne in otroke, vplivajo pa tudi na spanec in splošno počutje.

Vreme ni isto kot podnebje

Veliko ljudi ob hladnejšem dnevu hitro sklepa, da globalnega segrevanja ni. A kot opozarja Vuga, je treba ločiti med vremenom in podnebjem.

»Vreme je to, kar imamo danes ali jutri. Podnebje pa spremljamo skozi daljša časovna obdobja.«

Nekaj hladnih dni tako ne izniči dejstva, da se povprečne temperature dolgoročno zvišujejo.

Prehranski sistem kot del podnebne krize

Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so organizacije Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s partnerji predstavile Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji. Dokument opozarja, da je agroživilski sistem eden ključnih dejavnikov podnebne in okoljske krize, saj naj bi bil odgovoren za skoraj tretjino globalnih izpustov toplogrednih plinov ter za izgubo biotske raznovrstnosti, erozijo tal in onesnaževanje voda.

Kot poudarjajo avtorji manifesta, je trenutni sistem pogosto naravnan k povečanju obsega proizvodnje, ne pa k trajnosti. Kmetje so zato ujeti v pogoje, ki dolgoročno izčrpavajo tla in naravne vire, posledice pa se kažejo tudi v izginjanju opraševalcev in slabšanju kakovosti voda.

Rešitev po njihovem mnenju ni nujno v novih tehnologijah, temveč v pristopu, ki že obstaja ter se imenuje agroekologija, ki združuje ekološka načela z lokalnim znanjem in postavlja naravne ekosisteme v središče pridelave hrane.

Projekt, ki je potekal v okviru evropske pobude Re:boot, je vključeval več aktivnosti po Sloveniji, od obiskov kmetij in pogovornih večerov do raziskovalnega natečaja. Cilj je bil vključiti mlade v razpravo o prihodnosti prehranskega sistema in spodbuditi iskanje skupnih rešitev med podeželjem, mestom, stroko in odločevalci.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Strokovnjaki pripravljajo različne scenarije razvoja, od optimističnih do zelo zaskrbljujočih. Veliko bo odvisno od tega, kako uspešni bomo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

»Ne gre več toliko za vprašanje, ali bodo spremembe prišle, ampak kako močne bodo,« pojasnjuje Vuga.

Če ukrepov ne bo dovolj, lahko pričakujemo še več vremenskih ekstremov, suš, poplav in vročinskih obdobij.

Kaj lahko storimo sami?

Pomembno vlogo imajo tudi posamezniki. Manjša poraba energije, uporaba javnega prevoza, manj odpadkov in premišljena potrošnja so koraki, s katerimi lahko prispevamo svoj del.

Obenem pa bo veliko odgovornosti tudi na občinah in državi, predvsem pri urejanju prostora, zaščiti pred poplavami in prilagajanju infrastrukture na nove razmere.

Dan Zemlje ni le simboličen datum, ampak opozorilo, da se spremembe dogajajo zdaj. Ne nekje daleč stran, temveč tudi pri nas v Sloveniji, v Mariboru in našem vsakdanjem življenju.