Malečnik in Ljubljana sta v teh dneh prizorišči jubilejnega, že 5. Glaserjevega festivala, ki letos poteka pod geslom »Marko Glaser, osebnost, ki nagovarja«. Festival, ki ga organizira Župnija sv. Petra pri Mariboru – Malečnik v sodelovanju s številnimi uglednimi ustanovami, poteka pod častnim pokroviteljstvom mariborskega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla.

Nova monografija razkriva celovit opus Marka Glaserja

Osrednji poudarek letošnjega festivala je izid monografije Marko Glaser. Izbrana dela, ki jo bo Slovenska matica izdala v zbirki Eseji in razprave. Gre za pomemben kulturni in zgodovinski projekt, ki na enem mestu združuje Glaserjeva raznolika besedila – od pridig in poezije do korespondence. Dela, ki so bila doslej razpršena in pogosto težko dostopna, so zdaj prvič sistematično urejena in tudi jezikovno posodobljena, kar omogoča dostop širšemu krogu sodobnih bralcev.

Monografija presega zgolj zgodovinski pregled. Marka Glaserja predstavi kot celostno osebnost - duhovnika, učitelja, pesnika in pomembnega cerkvenega delavca 19. stoletja, ki je sodeloval tudi s škofom Antonom Martinom Slomškom in imel vidno vlogo pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor. Njegova razmišljanja o veri, življenju, odgovornosti in smislu ostajajo presenetljivo aktualna, zato knjiga odpira prostor dialoga med tradicijo in sodobnostjo ter nagovarja tudi današnjega človeka, ne glede na njegov svetovni nazor.

V ponedeljek otvoritev razstave, včeraj spominska sveta maša

Festival se je začel v ponedeljek, 20. aprila, z odprtjem razstave Marko Glaser in knjige v Glaserjevem salonu v Malečniku. Razstava osvetljuje Glaserjevo tesno povezanost s knjigo - tako kot avtorja kot tudi skrbnika župnijskih zapisov. Na ogled so njegova dela, župnijske knjige in različni arhivski dokumenti, ki pričajo o njegovem vsestranskem delovanju. Dogodek je obogatila interpretacija Glaserjevega pisma očetu v izvedbi dramske igralke in prejemnice Borštnikovega prstana Milade Kalezić.

[[image_5_article_87657]]

[[image_4_article_87657]]

[[image_3_article_87657]]

Včeraj, 21. aprila, na dan 220-letnice Glaserjevega rojstva, je v svetišču Device Marije na Gorci potekala spominska sveta maša, ki jo je daroval nadškof Cvikl. Po maši je sledila še slovesna položitev venca na Glaserjevo grobnico.

[[image_2_article_87657]]

Duhovnik, pesnik in pisatelj Marko Glaser je bil rojen prav 21. aprila 1806 na Smolniku pri Rušah.

Prvi pouk je dobil pri sv. Martinu pri Vurberku in v Limbušu. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je dokončal tudi trimesečni tečaj za učiteljske kandidate. V Gradcu je v od leta 1822 do 1824 študiral filozofijo, od leta 1824 do 1828 pa teologijo. Ker še ni imel kanonične starosti, da bi lahko bil posvečen v duhovnika, so ga kot diakona poslali k sv. Barbari pri Vurberku, kjer je zbiral okoli sebe otroke in jih poučeval. Ko je bil 3. maja 1829 posvečen v duhovnika, je do jeseni 1831 ostal za kaplana pri sv. Barbari. Nato je bil do srede 1838 kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, od 1836 tudi spovednik pri uršulinkah. Od 1. julija 1838 do konca marca 1843 je bil škofov dvorni kaplan, pri ordinariatu referent za slovenski del sekovske škofije in zadnje leto spiritual pri karmeličankah.

Slovenskim duhovnikom je pomagal, kjer in kakor je mogel. V aprilu 1843 je nastopil župnijo sv. Petra pri Mariboru (Malečnik). Zaradi izrednih zaslug je škof Anton Martin Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za cerkev in državo imenitnega dejanja prav Marko Glaser. Tako se je tudi zgodilo in to visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo 6. novembra 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru. Slomšek je Glaserja še prej, 1. septembra 1859, imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru.

Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Marko Glaser je bil odlikovan tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Leta 1879 je obhajal zlato, 1889. pa biserno mašo. Umrl je 9. decembra 1889 v Malečniku. Pokopan je v grobnici pred Marijino svetišče na Gorci.

(Župnija sv. Peter pri Mariboru)

[[image_1_article_87657]]

Današnje dogajanje se seli v Ljubljano

Današnji, tretji festivalski dan, 22. aprila, bo v Ljubljani potekala razglasitev nagrajencev literarnega natečaja za osnovnošolce z naslovom Znana osebnost mojega kraja. Mladi ustvarjalci so skozi poezijo in prozo razmišljali o pomenu vzornikov v lokalnem okolju. Ob tej priložnosti bo tudi premierno predstavljena nova monografija o Marku Glaserju.

Vrhunec v četrtek v Malečniku 

Vrhunec festivala bo jutri, v četrtek, 23. aprila, ponovno v Malečniku, kjer bo slavnostna predstavitev monografije, ki jo bodo predstavili njeni avtorji. Obiskovalci bodo lahko videli tudi izbrane dokumente, med njimi zanimivo korespondenco, povezano s selitvijo škofijskega sedeža v Maribor leta 1859. Program bodo dopolnili glasbeni nastopi učencev Osnovne šole Malečnik, dogajanje pa se bo zaključilo v sproščenem druženju, za kar bo poskrbelo Društvo malečniških gospodinj.