Španija se sooča z vse hujšo stanovanjsko krizo, v Barceloni pa zadruga Sostre Cívic ponuja drugačno pot do doma kot najem ali nakup. Njen neprofitni model temelji na pravici do uporabe in prebivalcem zagotavlja dostopna stanovanja za dolgo obdobje, poročajo na Euronews. Ali bi tak model lahko pomagal pri reševanju stanovanjske problematike tudi v Sloveniji?

Kriza, ki je pognala ljudi na ulice

Zaradi stanovanjske krize so po vsej Španiji izbruhnili množični protesti. Vrhunec so dosegli oktobra, ko so protestniki zahtevali predčasne volitve, ki naj bi bile konec novembra. Kaplja čez rob je bila usoda 87-letne Maricarmen Abascal, ki so jo izselili iz stanovanja, v katerem je živela več kot 70 let. Dva tedna pozneje je umrla. Postala je obraz boja za pravico do stanovanja v Španiji in simbol krize, ki pesti vso Evropo.

Barcelona je bila eno od središč protestov. Hkrati v njej nastaja alternativni stanovanjski model, ki ga razvija neprofitna zadruga Sostre Cívic.

»Doslej sta bili v Španiji le dve poti do stanovanja: nakup ali najem. Ta model je zastarel in je kriv za sedanjo stanovanjsko krizo,« pravi José Téllez, vodja komuniciranja pri Sostre Cívic.

Kako deluje pravica do uporabe

Sostre Cívic je v Španiji kot prva uvedla model pravice do uporabe. Nepremičnina je v lasti zadruge, člani pa imajo trajno pravico do bivanja v svojih domovih.

Model omogoča kombinacija javnega, zadružnega in evropskega denarja. Dober primer je Ca l’Ordit na severovzhodu Barcelone, eden največjih zadružnih stanovanjskih projektov v Španiji. V desetih nadstropjih bo 62 stanovanj za približno 90 prebivalcev z nizkimi dohodki.

Mestni svet Barcelone je zemljišče brezplačno odstopil na podlagi pogodbe o pravici do uporabe. Iz evropskega sklada NextGenerationEU je za projekt namenjenih skoraj tri milijone evrov, Razvojna banka Sveta Evrope pa je odobrila posojilo z nizko obrestno mero. Pri tem nihče ne služi dobička.

Do 40 odstotkov ceneje od tržne najemnine

Prihodnji stanovalci Ca l’Ordit so morali ob vstopu vplačati od 12.000 do 24.000 evrov, kar je precej manj, kot bi stal nakup stanovanja. Nato bodo plačevali mesečni prispevek za storitve, vzdrževanje in davke. Ta bo po ocenah do 40 odstotkov nižji od tržnih najemnin.

Zadrugo so pred več kot 20 leti ustanovili po zgledu stanovanjskih zadrug na severu Evrope. Danes ima več kot 2700 članov in okoli 30 projektov po vsej Kataloniji. V polovico teh so se stanovalci že vselili, skupaj je to več kot 200 stanovanj. V treh letih naj bi jih bilo 550.

Dom, ki je več kot štiri stene

V osemnadstropni stavbi Cirerers na severnem obrobju Barcelone od leta 2022 živi okoli 50 ljudi.

»Moj dom ni le 45 kvadratnih metrov mojega stanovanja. Vključuje tudi več skupnih prostorov in teraso, kjer lahko preživljamo čas skupaj,« pravi 59-letni Toni Artal, medtem ko kaže razgled na Barcelono, ki se razprostira pod teraso.

Stanovalci se v projekt vključijo že dolgo pred začetkom gradnje. Na mesečnih sestankih in v odborih skupaj odločajo o skupnih prostorih in dejavnostih ter se tako pripravljajo na skupno upravljanje stavbe.

V Cirerersu so uredili »knjižnico stvari«, kjer si izposojajo vsakdanje predmete. Imajo tudi kolesarsko in mizarsko delavnico ter skupno kuhinjo, v kateri skupaj kuhajo. Organizirajo še športne in kulturne dejavnosti.

Politika na pol poti

Cela generacija Špancev danes za najemnino, ki se nenehno draži, porabi od 50 do 60 odstotkov dohodka. V zadrugi menijo, da se oblasti na to odzivajo protislovno.

»Vse več občin je pripravljenih sodelovati pri zadružnih stanovanjskih projektih. Barcelona pa je v zadnjih štirih letih javna zemljišča namenila le za 100 zadružnih stanovanj, za več kot 1000 najemniških stanovanj, ki jih z neprofitnimi podjetji gradijo na javnih zemljiščih, pa jih je dala,« opozarja Téllez.

Zadružna gradnja sama po sebi stanovanjske krize v Evropi ne bo rešila, kaže pa, da je mogoča tudi drugačna pot. Da bi zaživela v večjem obsegu, potrebuje zemljišča, denar in politično voljo ter priznanje, da je stanovanje pravica, poročajo na Euronews.