Znanstveniki z Univerze v Cambridgeu so razvili novo vrsto cepiva, pri katerem je bila ključna sestavina v celoti zasnovana s pomočjo umetne inteligence. Gre za prvi primer, ko je bil tako ustvarjen antigen tudi preizkušen na ljudeh. Raziskovalci verjamejo, da bi lahko takšno »supercepivo« v prihodnosti zagotovilo zaščito pred širokim naborom koronavirusov in pomagalo preprečiti nove pandemije, poroča BBC.
Novo cepivo cilja tudi na viruse, ki trenutno krožijo med živalni
Za razliko od obstoječih cepiv, ki so prilagojena posameznim različicam virusov, je novo cepivo zasnovano tako, da cilja na celotno družino koronavirusov. To vključuje tako različice covida-19 kot tudi viruse, ki trenutno krožijo med živalmi in bi se lahko v prihodnosti prenesli na ljudi.
Raziskovalci so pri razvoju uporabili genetske podatke različnih koronavirusov, ki jih zbirajo programi za spremljanje potencialnih virusnih groženj. Umetna inteligenca je nato analizirala te podatke in oblikovala tako imenovani »superantigen«: del cepiva, ki naj bi imunski sistem naučil prepoznati in se braniti pred številnimi sorodnimi virusi, tudi če ti mutirajo.
Prve klinične raziskave vključile 39 prostovoljcev
»Vedno smo korak za virusi. Poskušamo predvideti dogodke, da bi se lahko zaščitili pred novimi epidemijami ali pandemijami,« je za BBC pojasnil profesor Jonathan Heeney z Univerze v Cambridgeu. Po njegovih besedah gre za temeljno spremembo v načinu priprave na prihodnje zdravstvene grožnje.
Prve klinične raziskave so vključile 39 prostovoljcev in so bile namenjene predvsem preverjanju varnosti cepiva. V drugi fazi bodo cepivo preizkusili na približno 200 ljudeh, da bi ugotovili, kako učinkovito spodbuja imunski odziv. Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Journal of Infection, kažejo, da je bil odziv imunskega sistema za zdaj še razmeroma skromen, vendar strokovnjaki v tehnologiji vidijo velik potencial.
Profesor Saul Faust z Univerze v Southamptonu, ki je sodeloval pri delu raziskovalne skupine, je poudaril, da je uporaba umetne inteligence pri načrtovanju cepiv »resnično vznemirljiva«, še posebej pri virusih, ki se hitro spreminjajo. Podobno meni tudi profesor Andy Pollard z Univerze v Oxfordu. Po njegovih besedah so rezultati na živalih že pokazali zelo obetavne učinke, pravi preizkus pa bo pokazalo šele delovanje pri ljudeh.
Bo umetna inteligenca temeljno pospešila razvoj cepiv?
Raziskovalci medtem tehnologijo že uporabljajo tudi pri razvoju univerzalnih cepiv proti sezonski gripi, ptičji gripi H5N1 in nekaterim virusnim hemoragičnim mrzlicam, med katere sodi tudi ebola. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko umetna inteligenca v prihodnjih letih bistveno pospešila razvoj cepiv, izboljšala napovedovanje imunskih odzivov in pomagala pri hitrejšem odzivu na nove nalezljive bolezni.
Profesorica Marian Knight z britanskega Nacionalnega inštituta za raziskave zdravja in oskrbe je uspeh testiranja označila za pomemben korak naprej. Po njenem mnenju bi lahko takšni pristopi v prihodnosti omogočili širšo in dolgotrajnejšo zaščito pred različnimi virusnimi okužbami ter pomembno prispevali k preprečevanju prihodnjih pandemij.
