Letos je v sklopu Festivala Lent prvič na novi lokaciji zaživel KMŠ oder na Glavnem trgu, ki je gostil številne dijaške in študentske glasbene skupine. V osmih dneh se je na odru zvrstilo kar 17 izvajalcev, med najbolj težko pričakovanimi pa je bila zagotovo mariborska punk zasedba Demm.

Fantje, ki s svojo neposrednostjo in nalezljivo energijo hitro osvajajo slovensko glasbeno sceno, so pred kratkim postali tudi pravi viralni hit. Preden so stopili na oder in "prebudili Mariborčane", smo se z njimi pogovarjali o njihovi "spletni slavi", zakulisju ustvarjanja, prihodnosti in o tem, zakaj je v Sloveniji težko biti glasbenik "samo za dušo".

Zasedbo sestavljajo Urban (pevec in kitarist), Jan (kitara) Marko (bobni). Na odru pa se je predstavil tudi basist Alen, ki pa je zaenkrat, kot nam zaupajo, še "na probi".

V zadnjem obdobju ste postali pravi viralni hit na TikToku. Če začnemo malo v šali, vam je ta spletna slava že kaj stopila v glavo?

Slava je malo čudna beseda. V bistvu je slava overrated. Bolj gre za prepoznavnost, kar pa je itak cilj tega, kar delaš - da folk sliši, kaj imaš za povedat. Smo pa vsi doma iz bolj ruralnih krajev, kjer hitro vidiš, da "nisi nikomur nič", tako da s tem načeloma nimamo problemov. 

Ogromno slovenskih bendov si meče pesek v oči, ampak edini pravi pokazatelj je koncert. Danes je namreč preprosto kupiti oglede na spletu in ustvariti lažen vtis, vendar šele nastop v živo pokaže dejansko stanje. Ker ustvarjamo že dolgo, nam ni težko počakati mesec ali dva, saj se nam nikamor ne mudi. Poleg tega glasba ni edina pomembna stvar. Seveda mora biti dobra oziroma vsaj malo nadpovprečna, vendar ljudi na koncu bolj pritegne naš vibe. Pomembno je, da trdno stojiš za tistim, kar predstavljaš, kar pa lahko hitro izgubiš, če te premamijo določeni zunanje interesi. Nas načeloma ne more prepričati nič, da bi delali nekaj, česar nočemo, saj je prav v tem smisel vsega. 

Nekatere skupine včasih zviška gledajo na družbena omrežja, vi pa ste z njimi dosegli ogromno ljudi. Kako gledate na to?

Dolgo nismo dajali pozornosti temu. Živeli smo v stilu: "Saj imamo ful dober komad, boste že videli." Potem pa smo se pogovarjali s kolegom Tominškom, s katerim imamo tudi skupen komad. On je dejansko preko TikToka dosegel to, da danes živi od glasbe. Danes se je ful spremenil način, kako posreduješ informacije, in mi poskušamo čisto enostavno pokazat, kaj delamo.

Od izida albuma nismo dali niti evra v promocijo, vse je organski doseg. To je to, kar polni koncerte, ne pa neki sponzorirani linki. Vedno se pogovarjamo o kvaliteti sledilca. Če plačaš oglas in dobiš 500 followerjev, je to čisto nekaj drugega, kot če odigraš ful dober špil in te začne spremljati 500 ljudi iz realnega življenja. Veliko skupin danes kupuje oglede, ampak koncert je tisto, kar na koncu pokaže resnico. Ljudem je bolj pomemben vibe in to, da trdno stojiš za tem, kar predstavljaš. 

Ste na zadnjih nastopih že opazili večji obisk prav na račun družbenih omrežij? 

Razlika je definitivno, to vidimo tudi v številkah. Dejstvo je tudi, da tega ne pričakuješ, oziroma ne dojameš. Ko smo album izdali smo zagotovo imeli neka pričakovanja, nismo pa imeli v glavi te možnosti, da smo lahko viralni. Je pa to zagotovo vse na podlagi dela, ki smo ga v skupino vlagali zadnjih 5 let. Odkar smo izdali album smo imeli tudi ogromno dobrih "špilov", tako da se je malo po malo stopnjevalo in je bil očitno pravi čas za nekaj večjega.

5 let že nekaj guramo, zdaj pa je končno prišel naš trenutek.

Po eni strani je dobro, da sem to ni zgodilo prej, ko ne bi bili pripravljeni. Zdaj nimamo občutka, da smo one hit wonder, kot bi ga imeli na samem začetku kariere. Vse se je zgodilo ob pravem času. 

Ste morda zaradi te viralnosti dobili nekoliko mlajšo publiko ali ste prepričali starejše poslušalce?

Zelo različno. Če boste prišli na koncert, boste videli, da je med vse poslušalci od 14-letnikov, ki na TikToku pišejo, da jim mama ne pusti na koncert, pa vse do 50-letnikov, ki pripadajo "stari gardi alternativne scene" in jim je naša glasba res všeč. Ta mešanica je pokazatelj, da se znamo šaliti, znamo nekaj povedati in za tem tudi stojimo. Starejšemu poslušalcu se moraš bolj dokazati, saj ga ne bo prepričal zgolj en dober komad.

Veseli nas, da nismo omejeni samo na eno skupino, čeprav glavnino naše publike predstavljajo mladi med 20 in 30 leti. 

[[image_2_article_90177]]

Če se osredotočimo še na samo glasbo. Kaj se trenutno dogaja v zakulisju, kdo piše besedila in kako pridete do idej?

Ko smo ustvarjali prvi EP, smo delali bolj skupaj. Večinoma je pesmi pisal Urban, eno pa je pripravil tudi Jan, nato pa smo jih skupaj aranžirali. Med seboj si zaupamo in se sploh nismo prepirali. Vse je potekalo zelo hitro. Odločili smo se, da ne bomo zapletali, ker stvari ne rabijo biti popolne, ampak bomo iz njih potegnili največ, kar lahko v tistem trenutku. Tako smo material posneli v nekaj vikendih.

Veliko je odvisno tudi od osebnosti. Sliši se smešno, vendar moraš ego postaviti na stranski tir, kar pride z leti.

Pri prvem EP-ju smo še vsi vlekli vsak v svojo smer in nihče ni hotel popustiti. Pri albumu pa osebnostno odrasteš in ugotoviš, da včasih nimaš prav. Če ne deluješ usklajeno, ne prideš nikamor. Že pri EP-ju nismo imeli večjih težav, je pa bilo ustvarjanje takrat precej težje kot danes. 

Kakšni pa so načrti za prihodnost? So na vidiku novi singli, albumi ali se boste osredotočili na koncerte?

Pridni smo. S koncertom na KMŠ odru zaključujemo poletne nastope, čez dva tedna pa gremo v studio posnet dva nova komada. Avgusta bomo izdali prvega, naslednjega pa konec septembra ali oktobra - odvisno od tega, kaj bo najbolj smiselno.

Nagibamo se k sprotnemu izdajanju singlov, saj imamo dovolj materiala in stvari, ki jih želimo povedati. Že kmalu po izidu albuma smo imeli okviren plan za naprej.

Kje se vidite čez pet let in kaj so glavni cilji, ki jih želite doseči? Vas zanima morda tudi Evrovizija?

S tem se ne obremenjujemo. Najbolj pomembno je, da bomo še vedno "špilali", vse ostalo pa je iskreno nepomembno. Težko je napovedati, kje v Sloveniji pristaneš, če greš linearno ali eksponentno naprej. Vemo le, da imamo kratkoročne in okvirne dolgoročne cilje. Če bomo delali tako kot do zdaj, bo šla pot samo še navzgor.

Glede Evrovizije pa nočemo biti preveč pametni, da ne bi čez tri leta kdo našel kakšnega posnetka in se pošalil na naš račun. Vse je odvisno od trenutka in nastopov, greš pač tja, kamor te pelje pot. Vedno slediš svojemu občutku, tako pri glasbi kot pri odločitvah. Ultimativni cilji, kot so točno določena prizorišča ali število sledilcev na družbenih omrežjih, so brezvezni. Pomembno je le, da se imamo mi in naša publika fajn. 

Si lahko z glasbo pokrijete sprotne stroške ali ustvarjate bolj za dušo?

Če hočeš to delati dolgoročno in vsak dan, moraš zraven tudi nekaj zaslužiti, to je dejstvo. Celotno vizijo benda je treba zastaviti tako, da si pokriješ vsaj stroške, ki nastanejo pri ustvarjanju glasbe. To je osnova. Če želiš od tega živeti, moraš razmišljati tudi o finančni plati. To sicer ne bo spremenilo naše glasbe, z vprašanjem preživetja pa se bomo resneje ukvarjali, ko bomo tako daleč.

Če bi si želeli pokriti čisto vsak evro, ki ga vložimo, ne bi prišli skozi. Da o vloženem času sploh ne govorimo. Celotno življenje se nam vrti okoli tega in družimo se z ljudmi iz te scene. Stanje je sicer veliko boljše, kot je bilo, a če potegnemo črto, bi si za ta denar lahko privoščili marsikaj drugega. Vendar to delamo, ker nekaj pač moramo delati. Nismo na absolutni nuli. Tekoče stroške zdaj že bolj ali manj pokrijemo. Imamo veliko srečo, da so naši "fani" pripravljeni kupovati naš "merch". Njim gre največja zahvala, da nam je malo lažje.

Glede na to, da imate za sabo že nekaj let delovanja, kaj bi izpostavili kot vrhunec kariere?

Jan: Meni osebno je bil najlepši trenutek ob izidu EP-ja v Zorici. Takrat je bil prostor prvič nabito poln in ljudje so naše pesmi znali na pamet. Spomnim se, da sem na odru samo debelo pogledal in si rekel: "Kaj je zdaj to?" To je bil prvi takšen moment.

Urban: Meni so bile najboljše Majske igre. Nastopili smo na stranskem odru in nismo vedeli, kaj pričakovati. Ko smo prišli gor, pa so začeli ljudje vzklikati naše ime. Takrat vidiš, da te ljudje dejansko poslušajo in si te želijo ogledati. Naenkrat se je nabrala ogromna množica, energija je bila vrhunska in vse, kar smo želeli sporočiti z glasbo, smo takrat fizično pustili na odru. To je bil zame vrhunec.

[[image_3_article_90177]]

Za konec: če bi morali bend na kratko opisati nekomu, ki še nikoli ni slišal za vas, kaj bi rekli?

Pussy punk.