Poletno obdobje, ki ga običajno zaznamuje odsotnost pomembnejših dogodkov, statistični urad že nekaj let popestri s primerno statistiko - o kislih kumaricah. V Sloveniji je kumarice za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, lani pridelovalo 186 kmetijskih gospodarstev, s kilogramom prodanih kumaric pa so povprečno zaslužili 2,34 evra.

Pridelovalci so kumarice za vlaganje lani gojili na 41 hektarjih. Petina te površine je bila namenjena pridelavi kumaric za prodajo, preostanek pa za lastno uporabo, so zapisali na statističnem uradu. Skupno so pridelali 539 ton kumaric za vlaganje. 31 odstotkov tega pridelka so prodali, preostalih 69 odstotkov pa porabili zase.

Na površini, namenjeni tržni pridelavi, so jih pridelali povprečno 20,6 tone na hektar, skupni povprečni pridelek pa je bil nekoliko manjši, in sicer 13,1 tone na hektar.

Kumarice za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, je v Sloveniji pridelovalo 186 kmetijskih gospodarstev na skupno nekaj več kot osem hektarjih površine. 61 odstotkov te površine je bilo na prostem, 39 odstotkov pa v zaščitenih prostorih.

Lani je bilo v primerjavi z letom 2000 petkrat toliko kmetijskih gospodarstev, ki so kumarice za vlaganje gojila v zaščitenih prostorih. Po drugi strani pa je gojenju kumaric za vlaganje namenjenih čedalje manj pridelovalnih površin.

Lani jih je bilo trikrat manj kot v primerjanem letu, razpolovilo pa se je tudi število kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala s to dejavnostjo, so sporočili statistiki.

Od pridelovalcev je bilo lani za nadaljnjo predelavo ali prodajo odkupljenih 1200 kilogramov kumaric za vlaganje po povprečni ceni 2,34 evra za kilogram. Predlani je v Sloveniji obratovalo 476 podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave. V njih je delalo 1212 oseb, med njimi je bilo več zaposlenih kot samozaposlenih oseb.

Lani uvozili 150 ton kumaric

Lani je Slovenija uvozila 150 ton svežih ali ohlajenih kumaric v skupni vrednosti 256.000 evrov, največ iz Bosne in Hercegovine - količinsko 82 odstotkov celotne teže, vrednostno pa 77 odstotkov vsega uvoza. S svežimi in ohlajenimi kumaricami je Slovenija trgovala še z Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Grčijo. Zanemarljivo količino smo po navedbah statistikov tudi izvozili, skoraj vso na Hrvaško.

Več kot svežih ali ohlajenih kumaric uvozimo vloženih v kisu ali ocetni kislini, lani na primer nekaj več kot 4500 ton v skupni vrednosti 5,8 milijona evrov. Tako vrednostno kot količinsko smo jih največ uvozili iz Nemčije (40 odstotkov celotne vrednosti ali 38 odstotkov celotne količine uvoza). Na drugem mestu po vrednosti je bila Hrvaška (24 odstotkov vrednosti, 18 odstotkov količine), po količini pa Indija (14 odstotkov vrednosti, 22 odstotkov količine).

STA