V Indiji se hitro razvija nova industrija, v kateri delavci za plačilo snemajo svoja vsakodnevna opravila. Posnetke striženja, šivanja, kuhanja in drugih ročnih dejavnosti tehnološka podjetja uporabljajo za učenje umetne inteligence, ki bo nekoč lahko upravljala robote v resničnem svetu, poroča BBC.

Stranke postajajo vse bolj zahtevne

Delavci nosijo kamere na glavi, ki snemajo predvsem premikanje rok in prstov, podjetja pa nato posnetke obdelajo, označijo in prodajo razvijalcem robotike. Za osem do deset ur posnetega dela nekateri zbiralci podatkov prejmejo približno od 5 do 10 dolarjev.

"Operativna ekipa me je naučila, da morajo moje roke vedno ostati čisto znotraj kadra, da mora biti osvetlitev ostra in da med delom ne smem preveč nagniti glave," svoje delo opisuje 22-letni Mohammed Ashim, ki že štiri leta striže lase in ureja brade v Bengaluruju, pred kratkim pa je privolil v snemanje dela s kamero, pripeto na glavo.

Je eden od sto tisoč delavcev po vsem svetu, ki so plačani za snemanje svojih dejavnosti.

Kamero nosi pet ali šest ur na dan, videoposnetek pa se nato proda tehnološkim podjetjem in raziskovalnim organizacijam, ki ga uporabljajo za usposabljanje umetne inteligence. Za osem do deset ur posnetega dela posamezniki prejmejo od 5 do 10 dolarjev. Nekaterim to početje predstavlja dodaten zaslužek, drugim pa pomemben vir prihodka.

Videoposnetke in podatke zbira podjetje Rashdan Technologies, katerega soustanovitelj in izvršni direktor Shahil Baig pravi, da stranke pri tem postajajo vse bolj zahtevne: "Zdaj stranke zahtevajo štiri do šest kamer, nameščenih okoli glave osebe, da bi pokrile celoten prizor, ne le rok."

Panoga postaja vedno bolj natrpana

Roboti se morajo naučiti ne le prepoznavati predmetov, temveč tudi izvajati natančne gibe in uporabljati ustrezno silo, denimo pri šivanju blaga, prijemanju steklenice ali britju brade. Takšnih podatkov ni mogoče v celoti nadomestiti z računalniškimi simulacijami, zato jih podjetja zbirajo neposredno v resničnem okolju.

Kot pravi Manish Agarwal, ustanovitelj podjetja Humyn Labs, ki se prav tako ukvarja z zbiranjem podatkov, panoga postaja vse bolj natrpana. 

"Te podatke je treba zajeti iz nič, v resničnem svetu, v različnih okoljih," pravi Agarwal, čigar podjetje ima sedeže v Bangaloreju in San Franciscu. Zaposleni filtrirajo na tisoče ur videoposnetkov, ki jih posredujejo zbiralci, in izberejo najkoristnejšo vsebino, nato pa jo posredujejo strankam. 

Industrija se hkrati sooča z etičnimi vprašanji, saj podjetja poudarjajo pomen soglasja in zaščite zasebnosti, hkrati pa naročniki zahtevajo vse več kamer in širši pogled videoposnetkov. Pojavlja se tudi vprašanje, ali delavci s snemanjem lastnih spretnosti pomagajo razvijati robote, ki bi lahko nekoč nadomestili njihovo delo. Strokovnjaki zato opozarjajo na potrebo po ustrezni regulaciji in večji vlogi držav pri razvoju umetne inteligence.