Zunanji ministri držav G7 so v skupni izjavi po dvodnevnem zasedanju obsodili dejanja Rusije, Irana in Severne Koreje, ter obljubili vzpostavitev mehanizma za pomoč Ukrajini. Omenili so grožnje Rusije z jedrskim orožjem, zatiranje protestov v Iranu in raketne poskuse Severne Koreje, spregovorili pa so tudi o odnosu Kitajske do Tajvana.
Ministri so v skupni izjavi obsodili “nedavno zaostrovanje ruskih napadov na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini,” ogorčeni pa so tudi nad uporabo iranskih brezpilotnih letalnikov za napade na tamkajšnje civilne objekte. Pred posredovanjem v vojni v Ukrajini so posvarili tudi Belorusijo, ki bo po besedah ministrov utrpela ogromno gospodarsko škodo, če se v vojno vključi neposredno.
Napovedali so pomoč Ukrajini
Zunanji ministri držav G7 so ob koncu zasedanja v Münstru v Nemčiji napovedali tudi vzpostavitev koordinacijskega mehanizma za pomoč pri obnovi ukrajinske infrastrukture. V paket pomoči Ukrajini naj bi bili med drugim vključeni generatorji, grelci, bivalni kontejnerji, postelje in odeje.
Ministri držav članic skupine najbogatejših držav sveta G7 so kritizirali tudi “destabilizacijske dejavnosti Irana na Bližnjem vzhodu in v njegovi okolici” ter dobave orožja državnim in nedržavnim akterjem v regiji in širše, vključno z brezpilotnimi letali, ki naj bi jih prejela Rusija.
Opozarjali so tudi Kitajsko in Severno Korejo
Ministri so ostro obsodili še Severno Korejo in jo pozvali, naj “nemudoma preneha z destabilizacijskimi dejavnostmi” in “spoštuje svoje mednarodne obveznosti”, potem ko je severnokorejska vojska v zadnjih dneh poskusno izstrelila večje število različnih vrst raket.
Prav tako je bilo na dnevnem redu vprašanje odnosa Kitajske do Tajvana, pri čemer so ministri G7 Kitajsko pozvali, naj se zavzema za mirno rešitev spora. Kitajsko so opozorili, da mora spoštovati načela Ustanovne listine ZN, vse enostranske poskuse “spreminjanja statusa quo” pa zavračajo.
Hkrati so poudarili, da si bodo prizadevali za “konstruktivno sodelovanje s Kitajsko, kolikor je to mogoče in v našem interesu”. Izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem, med drugim v Tibetu in provinci Xinjiang.
V izjavi so se dotaknili še visokih cen nafte na svetovnem tržišču in skupino najpomembnejših držav proizvajalk nafte Opec+ pozvali k povečanju proizvodnje, potem ko je Opec+ prejšnji mesec proizvodnjo močno zmanjšal.
Povečanje proizvodnje naj bi po njihovih besedah pripomoglo k “zmanjšanju nestanovitnosti na energetskih trgih”, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. Prav tako nameravajo “v prihodnjih tednih” dokončati implementacijo mehanizma za omejevanje cen ruske nafte.
STA
