Maribor je danes gostil gospodarski dogodek Čaj z razlogom, na katerem so predstavniki gospodarstva, države in lokalnega okolja razpravljali o tem, kako razvojni potencial Štajerske pretvoriti v višjo dodano vrednost, nova delovna mesta in bolj konkurenčno regijo.

Dogodek so pripravili Britansko-slovenska gospodarska zbornica, Mestna občina Maribor, SPIRIT Slovenija ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Maribor ni več le industrijsko mesto

Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je poudaril, da mesto presega svojo nekdanjo podobo industrijskega središča in postaja prostor priložnosti, inovacij in sodobnega razvoja.

[[image_5_article_87531]]

Spomnil je, da je regija po razpadu Jugoslavije izgubila približno 25 tisoč delovnih mest, danes pa v Mariboru nastaja vse več visoko tehnoloških produktov s področij elektronike, informatike in razvoja umetne inteligence.

Izpostavil je tudi pomembne projekte, med njimi nov podatkovni center, investicije v univerzitetno infrastrukturo, načrtovano fakulteto za farmacijo ter širitev tehnoloških podjetij.

Potencial sam po sebi ni dovolj

Direktorica SPIRIT Slovenija Tamara Zajec Balažič je opozorila, da ima Štajerska močno industrijsko tradicijo, kakovostna podjetja in velik gospodarski pomen, vendar to samo po sebi še ne zagotavlja razvoja.

[[image_1_article_87531]]

Po njenih beseh regija potrebuje skupno voljo, razvojno samozavest in jasno vizijo. Ključna bo sposobnost povezovanja gospodarstva, lokalnih skupnosti, izobraževalnih ustanov in države.

Manchester kot primer uspešne preobrazbe

Poseben gost dogodka je bil Subrahmaniam Krishnan-Harihara iz Gospodarske zbornice Greater Manchester, ki je predstavil zgodbo preobrazbe Manchestra iz nekdanjega industrijskega mesta v eno najhitreje rastočih britanskih regij.

[[image_3_article_87531]]

Poudaril je, da uspeh ni prišel čez noč, temveč z dolgoročnimi vlaganji v prenovo mesta, prometno infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo, digitalni razvoj in prenos odločanja na lokalno raven.

Manchester danes šteje skoraj tri milijone prebivalcev in ustvari okoli 95 milijard funtov letne gospodarske vrednosti.

Podravje ima prednosti, a tudi izzive

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je predstavil statistiko Podravske regije ter opozoril na nekatere posebnosti.

Med ključnimi izzivi je izpostavil staranje prebivalstva, saj je že četrtina prebivalcev starejša od 65 let, regija pa se sooča tudi z negativnim naravnim prirastkom in pomanjkanjem delovne sile.

[[image_2_article_87531]]

Po njegovem mnenju bo treba več pozornosti nameniti dolgotrajni oskrbi, trgu dela in ustvarjanju pogojev, da mladi ostanejo v Sloveniji.

Potrebne so korenite rešitve

Na panelni razpravi so sodelovali predstavniki več podjetij, bank in logistike. Strinjali so se, da so največji izzivi znani: pomanjkanje kadrov, nižja dodana vrednost, logistične neizkoriščene možnosti ter premalo usklajenega sodelovanja.

Govorniki so poudarili, da Štajerska potrebuje dolgoročne investicije, hitrejše infrastrukturne projekte ter okolje, ki bo privlačno za domače in tuje strokovnjake.

[[image_4_article_87531]]

Štajerska ima temelje za razvoj

Sklep razprave je bil jasen. Štajerska ima močne temelje, dobro lego, industrijsko tradicijo, univerze in znanje. Uspeh prihodnjih let pa bo odvisen predvsem od sposobnosti povezovanja, odločnega vodenja ter poguma za velike razvojne korake.