Hitro segrevanje ozračja v Evropi zmanjšuje snežno odejo, medtem ko vročinski valovi in rekordno segreta morja povzročajo škodo od Arktike do Sredozemlja, v najnovejšem letnem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in evropska služba za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Lani je nadpovprečne temperature občutilo kar 95 odstotkov Evrope, tudi v arktičnem krogu pa so se temperature povzpele nad 30 stopinj Celzija.

Skandinavija s tritedenskim vročinskim valom

Kot navajata WMO in Copernicus, je sever Fenoskandije - območje severne Skandinavije, Finske in severozahodne Rusije -prizadel rekorden tritedenski vročinski val. Avtorji poročila poudarjajo: "Ledeniki v vseh evropskih regijah so zabeležili neto izgubo mase, Islandija pa je utrpela drugo največjo izgubo ledenikov doslej. Količina snežne odeje je bila za 31 odstotkov manjša od povprečja, grenlandski ledeni pokrov pa je izgubil 139 milijard ton ledu."

Rekordne vrednosti tudi za oceane

Rekordne vrednosti so dosegli tudi oceani - temperatura morske gladine v Evropi je bila najvišja doslej, kar 86 odstotkov regije pa so zajeli hudi morski vročinski valovi. Požari v naravi so uničili več kot milijon hektarjev površin, kar predstavlja nov negativni rekord.

Hidrološke razmere so bile prav tako zaskrbljujoče. V enajstih mesecih leta so bili rečni pretoki podpovprečni, pri čemer je to veljalo za 70 odstotkov rek. Nevihte in poplave so prizadele na tisoče ljudi po Evropi, čeprav so bile ekstremne padavine nekoliko manj pogoste kot v preteklih letih.

Poročilo opozarja tudi na nadaljnje slabšanje biotske raznovrstnosti, ki je ključna za trajnostni razvoj. Podnebne spremembe so pri tem izpostavljene kot glavni vzrok njenega upadanja.

Tudi nekaj dobrih novic

Poročilo vključuje tudi analizo napredka stare celine pri obnovljivih virih energije. Avtorji so med drugim izpostavili, da so obnovljivi viri lani zagotovili 46,4 odstotka električne energije v Evropi, pri čemer je sončna energija prispevala rekordnih 12,5 odstotka.

Kot poudarjajo pri Copernicusu, je Evropa skupaj z drugimi deli sveta vse bolj izpostavljena negativnim posledicam podnebnih sprememb - od rekordnih vročinskih valov na kopnem in morju do obsežnih požarov in izgube biotske raznovrstnosti, kar ima resne posledice za družbo in ekosisteme.

Pri pripravi poročila je sodelovalo približno 100 znanstvenikov, ki opozarjajo na nujnost takojšnjih in celovitih ukrepov. Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je ob tem izpostavila: "Poročilo jasno izpostavlja vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, pa tudi smele pobude evropskih odločevalcev za njeno zaščito in obnovo."