Kakovost zraka na večini merilnih postaj v Evropi dosega trenutne zakonske standarde EU pri glavnih onesnaževalih, vendar njihove ravni ostajajo problematične, kaže novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). V agenciji so ob tem pozvali k nadaljnjemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje onesnaženja in uvajanju dodatnih.
Standardi so bili doseženi v večini evropskih regij
Podatki za leti 2024 in 2025 kažejo, da so bili standardi EU za delce PM 2,5 in dušikov dioksid doseženi v večini evropskih regij. Onesnaževala so mejne vrednosti presegala na približno petini merilnih postaj za spremljanje onesnaženosti zraka, in sicer predvsem delci PM 10, prizemni ozon in benzo(a)piren.
V analizo vključili tudi nečlanice unije
V EEA so v analizo poleg 27 držav EU vključili še pet drugih svojih članic (Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico in Turčijo) ter šest sodelujočih držav (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo).
Najslabše so se odrezale balkanske države
Slovenija je leta 2024 pri delcih PM 10 v povprečju ostala znotraj dnevnih mejnih vrednosti, določenih na ravni EU. Države z najnižjimi povprečnimi ravnmi teh delcev so bile Islandija, Švica in Finska, države z najvišjimi povprečnimi ravnmi pa Severna Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina.
V okviru evropskih standardov je Slovenija ostala tudi pri delcih PM 2,5. Ti so bili največja težava v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Srbiji, najmanjša pa na Islandiji, v Estoniji in na Finskem.
Največ preseganj ozona zabeležili na Otlici
Pri meritvah onesnaženja s prizemnim ozonom se upošteva triletno povprečje, v tem primeru do leta 2024, števila dni s preseženo mejno vrednostjo. V Sloveniji so največ takih dni zabeležili na merilnem mestu Otlica, kjer jih je bilo 60. Sledila sta Koper z 58 dnevi in Krvavec s 54,7 dneva.
Kakovost zraka še vedno ni zadovoljiva
Koncentracije večine onesnaževal pa po navedbah EEA kljub vsemu ostajajo precej nad ravnmi, ki jih določajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o kakovosti zraka. Smernice WHO so namreč strožje od standardov EU. Koncentracijam onesnaženosti zraka nad temi ravnmi je izpostavljenih več kot devet od desetih Evropejcev.
Države bodo morale uvesti dodatne ukrepe
Vendar pa so za leto 2030 tudi standardi EU določeni višje, zato bodo morale države po navedbah EEA za njihovo doseganje uvesti dodatne ukrepe. To še posebej velja za delce PM, so poudarili.
Delci PM med drugim nastajajo pri kurjenju lesa ter v prometu in industriji. Delci PM 10 imajo premer do 10 mikrometrov, delci PM 2,5 pa do 2,5 mikrometra. Manjši kot so, bolj lahko škodujejo zdravju, saj lahko prodrejo globlje v pljuča.
Prizemni ozon nastane pod vplivom sončne svetlobe iz izpustov, ki jih proizvajajo predvsem nekatere industrijske dejavnosti in vozila. Njegova vsebnost v zraku se poveča v poletnih mesecih.
Kot so poudarili v EEA, zmanjšanje onesnaženosti zraka zmanjšuje vplive na zdravje, pa tudi s tem povezane gospodarske stroške, kot sta zdravstveno varstvo in odsotnost z dela zaradi bolezni, povezanih z onesnaženjem.
STA
