Predsednik strateškega sveta SD Maribor mag. Boris Sovič je pripravil tiskovno konferenco o kazalnikih razvoja Maribora, na kateri so bili predstavljeni podatki o stanju in gibanjih na številnih področjih v primerjavi s Slovenijo. Medtem ko se na določenih področjih kaže napredek, pa Maribor pri nekaterih ključnih zadevah še vedno močno zaostaja za slovenskim povprečjem, skrbijo predvsem podatki o povečanju določenih vrst raka in negativni prirast. 

V zadnjem desetletju več prebivalcev Maribora, predvsem po zaslugi priseljevanja

Podatki razkrivajo, da se je v desetletnem obdobju 2015-2025 prebivalstvo Maribora povečalo za 1.976 oseb, povečalo se je tudi število oseb z začasnim prebivališčem. Kljub povečanju prebivalstva, pa se le to lahko pripiše priseljevanju, saj Maribor že več kot dve desetletji beleži negativni prirast. V obdobju od 2015 - 2024 je umrlo skoraj 5000 več ljudi kot se jih je rodilo. 

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je v letu 2024 bilo v Mariboru najmanj živorojenih na tisoč prebivalcev v skoraj dveh desetletjih.

Manjša vključenost v vrtce

Maribor v primerjavi s Slovenijo beleži tudi upad vključenosti otrok, ki je bila vse do leta 2016/2017 nad slovenskim povprečjem. Po letu 2022 se zmanjšuje tudi število otrok v vrtcih v Mariboru, ki prihajajo iz drugih občin - prej je v Maribor iz druge občine prišel vsak sedmi otrok, danes le še vsaki deveti. 

Univerzitetno mesto, ki mu primanjkuje študentov

Zanimiv je tudi podatek, da je v povprečju Slovenije v Mariboru na prebivalca kar 27,5 odstotka manj študentov in 19,8 odstotka manj diplomantov. Glede na to, da je Maribor univerzitetno mesto, je podatek o zaostajanju za slovenskim povprečjem dokaj presenetljiv.

Nič kaj boljše slike ne kažejo tudi podatki za srednješolsko izobraževanje, saj bi se v Mariboru moralo letno vpisati skoraj 1000 več dijakov, da bi dosegli slovensko povprečje. 

V Mariboru manj samomorov kot v Sloveniji

Podatki NIJZ kažejo, da Maribor pozitivno odstopa po manjšem številu samomorov, boleznih zaradi pitja alkohola, zlomih kolka pri starejših, astmi pri otrocih in mladostnikih, srčni in možganski kapi, vendar pa je prav tu podpovprečna odzivnost na nacionalne presejalne programe in podpovprečna precepljenost.

Nacionalni programi kot so Dora, Zora in Svit so brezplačni in pripomorejo k preventivi nastanka bolezni, zato se poraja vprašanja, zakaj se več prebivalcev Maribora ne odloča za vključitev v te programe.  

Boljša bi morala biti tudi precepljenost, ki je pomembna za zdravje otrok in starejše populacije.

Skrbijo rakava obolenja

V povezavi s podpovprečno odzivnostjo glede nacionalnih presejanih programov, ne čudi, da je v Mariboru zabeleženih tudi povečano število novih primerov raka debelega črevesja in danke, prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj, novih primerov raka dojke, več uporabnikov marihuane, umrljivosti zaradi vseh vrst raka, novih primerov raka pljuč, umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, ter umrljivosti zaradi pljučnega raka. Pri tem je bistveno to, da bi lokalna skupnost morala biti še bolj pozorna na kakovost zraka, ki je lahko eden izmed virov za nastanek teh bolezni.

Še vedno velik vpliv centralizacije

Kljub določenemu izboljšanju na področju zaposlovanja, pa se na tem področju še vedno čuti velik vpliv centralizacije:

»Po letu 2008 se je v Ljubljani število delovnih mest povečalo za 34.618, v preostali Sloveniji pa le za 12.139, kar pomeni, da je bilo skoraj tri četrtine povečanja realizirano v Ljubljani, zgolj približno četrtina pa v celotni preostali Sloveniji.«

Sodeč po teh podatkih, lahko Slovenija govori o izboljšanju na tem področju, vendar pa se je situacija dejansko izboljšala le v eni občini.

V Mariboru kar 54 odstotkov večja brezposelnost kot v Sloveniji

Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letih 2024 in 2025 najnižja v dveh desetletjih tako v Mariboru kot v Sloveniji, vseeno pa je treba upoštevati, da je bila v Mariboru leta 2025 stopnja registrirane brezposelnosti 54 odstotkov višja od povprečja v Sloveniji, kar je enako kot leto prej in približno toliko kot leta 2005.

Število podjetij se povečuje, toda prihodki temu ne sledijo

Nekoliko bolj spodbuden je podatek, da se je število podjetij v Mariboru v zadnjih petih letih povečalo, vendar pa je rast prihodkov podjetij opazno manjša kot v Sloveniji.

»Do leta 2011 je bil delež prihodkov mariborskih podjetij višji od deleža števila podjetij, po letu 2011 pa je nižji. V letu 2024 znaša razlika v deležih skoraj eno četrtino.«

Podjetja so imela v primerjavi s slovenskim povprečjem 8,2 odstotka nižji prihodek.

Na področju turizma velik napredek, vendar Maribor še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem

Maribor je v zadnjih letih beležil stalno rast turistov, vendar pa še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Podatki razkrivajo, da je bilo v Mariboru na prebivalca 27,8 odstotka manj prihodov turistov in kar 43,8 odstotka manj prenočitev le teh. Kljub temu pa je vzpodbuden podatek, da se je v Mariboru v letih 2018-2025 tako število prihodov turistov kot število prenočitev povečalo bolj kot drugod v Sloveniji.

Maribor se po plačah približuje drugim občinam v Sloveniji

Na področju plač, se je Maribor nekoliko približal povprečju Slovenije, ki pa so še vedno manjše kot drugod. V lanskem letu so v Mariboru plače zrasle za 6,5 odstotka, razlika od slovenskega povprečja pa sedaj znaša 3,2 odstotka, kar je najmanjša razlika po letu 2016. Krivulja se sicer obrača navzgor, zato obstaja upanje, da bodo plače v Mariboru že kmalu dosegle raven slovenskega povprečja.

V letu 2025 je bila povprečna bruto pokojnina v Mariboru 0,8 odstotka višja kot v Sloveniji, raven Maribora v Sloveniji glede povprečne mesečne bruto pokojnine pa je bila v letu 2025 najnižja po letu 2013.

Manj izdanih gradbenih dovoljenj

Čeprav se zdi, da se v Mariboru v zadnjem času gradi na veliko, pa statistika kaže, da je bilo leta 2025 v mestu izdanih najmanj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev po letu 2015 in tudi manj kot v obdobju pred letom 2009.

Posledično ne preseneča podatek, da se v Mariboru letno zgradi manj stanovanj kot drugod po Sloveniji. Če je še pred leti Maribor bil v tem pogledu nadpovprečen, pa se je v obdobju od 2009 - 2025 slika konkretno spremenila, saj je bilo po letu 2008 skupaj dokončano vsaj 1.500 stanovanj manj.

Manj osebnih avtomobilov  

Poslovni uporabniki so v lanskem letu porabili 5,4 odstotka manj elektrike, v mestu je skoraj 12 odstotkov manj osebnih avtomobilov, podatki iz 2024 pa kažejo, da je nastalo kar 15 odstotkov več komunalnih odpadkov. Kljub pozitivnemu dejstvu, da v lanskem letu ni bilo preminulih v prometnih nesrečah, pa je bilo zabeleženih kar 35 odstotkov več prometnih nesreč.

Investicije na prebivalca nižje od povprečja Slovenije

Presenetljiv je tudi podatek, da so bila v letu 2025 investicijska vlaganja mestne občine na prebivalca kar 37 odstotkov nižja od povprečja Slovenije.

»Investicijska vlaganja Mestne občine Maribor so bila v zadnjem desetletju letno približno 20 milijonov evrov nižja od povprečja vseh občin v Sloveniji.«

V Mariboru je v primerjavi z vsemi slovenskimi občinami dolg na prebivalca višji za 67,5 odstotka. Zadolženost Mestne občine Maribor je za več kot 40 milijonov evrov višja od povprečja vseh občin v Sloveniji.

Podobno sliko kaže tudi celotna regija

Kazalniki razvoja kažejo, da tudi Podravje kot regija še zaostaja za slovenskim povprečjem. Pozitivne razvojne vrednosti se kažejo pri bruto dodani vrednosti v kmetijstvu in industriji, povečali so se tudi izdatki za varstvo okolja, vendar pa najbolj bodejo v oči podpovprečne vrednosti uvoza in izvoza blaga, bruto domači proizvod, ter števila podjetij, študentov, diplomantov, samozaposlenih oseb, dijakov ter živorojenih oseb.

Še najbolj negativno odstopajo predvsem investicije za varstvo okolja ter uvoz in izvoz blaga.