Čeprav se odnos do klimatizacije postopoma spreminja, Francija ostaja ena izmed evropskih držav, kjer je uporaba klimatskih naprav precej manj razširjena kot v številnih drugih delih sveta. Klimatsko napravo ima namreč le 24 % francoskih gospodinjstev, poroča Slo24.

Zadnji vročinski val povzročil več kot 2000 dodatnih smrti

Število sicer raste, pred dvema letoma jih je bilo okoli 18 odstotkov, a je to še vedno precej manj kot v sosednji Italiji, kjer klimatsko napravo uporablja približno polovica gospodinjstev. Še posebej izrazita težava nastopi v javnih ustanovah, klimo ima le okoli sedem odstotkov francoskih šol.

Med zadnjim vročinskim valom so posledično morali začasno zapreti več tisoč šol, saj so temperature v učilnicah postale previsoke za varno izvajanje pouka.

Vročinski val konec junija je po ocenah tamkajšnjih zdravstvenih oblasti povzročil več kot 2.000 dodatnih smrti, kar je še okrepilo razpravo o tem, ali bi morala država spremeniti svoj tradicionalni odnos do hlajenja prostorov.

Odpor do klimatskih naprav predvsem kulturne narave

Odpor do klimatskih naprav v Franciji je predvsem kulturne narave, dolgo časa so jih namreč dojemali kot nepotrebne, hrupne, estetsko neprivlačne, povezovali pa so jih predvsem z ZDA. Še danes pa je razširjeno prepričanje, da lahko dolgotrajno zadrževanje v klimatiziranih prostorih povzroča zdravstvene težave.

Namesto tega so se zanašali na debele kamnite zidove, polkna, senčenje in zapiranje oken čez dan.

Pomemben razlog za tako majhno razširjenost klimatskih naprav predstavljajo tudi birokratske omejitve, v številnih zgodovinskih stavbah v Parizu in drugih mestih zunanjih enot namreč ni dovoljeno nameščati, saj predpisi varujejo videz fasad in streh. 

Klimatizacija je v Franciji postala tudi politična tema pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Desnica zagovarja množično namestitev klimatskih naprav v javne ustanove, levica pa opozarja, da klimatske naprave ne bodo rešile vzrokov podnebnih sprememb, temveč le njihove posledice. Vendar tudi francoska vlada zagovarja ukrepe prilagajanja vročini in meni, da je klimatizacija v javnih ustanovah vse bolj nujna.

Skoraj 70 % prebivalcev EU nima klime ali ventilatorja

Francija pa ni edina takšna država, približno 68 % prebivalcev Evropske unije doma nima klimatske naprave ali ventilatorja, a razlog ni vedno odpor - 38 % Evropejcev navaja, da si klimatske naprave ne morejo privoščiti. Tudi v Sloveniji skoraj tretjina prebivalcev ocenjuje, da si ustreznega hlajenja doma težko privošči, več kot polovica pa meni, da so njihovi domovi poleti prevroči.

Tudi v Evropski komisiji podobno kot v Franciji priznavajo, da so klimatske naprave ob vse pogostejših vročinskih valovih pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam, vendar opozarjajo, da same ne morejo rešiti težave.

Zato pripravljajo novo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, ki bo poudarjala celovit pristop.

Namesto množične vgradnje klimatskih naprav želijo spodbuditi gradnjo bolje izoliranih stavb, več senčenja, zasaditev dreves, širjenje zelenih površin, vodnih elementov in bolj premišljeno načrtovanje mest. Klimatske naprave naj bi ostale pomemben del rešitve tam, kjer so nujne, predvsem v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše in drugih prostorih, kjer vročina predstavlja tveganje za zdravje, še poroča Slo24.