Dvoglava želva Janus, atrakcija prirodoslovnega muzeja v Ženevi, ki je dobil ime po rimskem bogu z dvema obrazoma, je v soboto dopolnil 25 let in tako postal najstarejša dvoglava želva na svetu. Četrt stoletja je nenavadna starost za žival v takšnem stanju, muzej pa je mejnik proslavil z več dogodki v Janusovo čast.

Sladkarije za zajtrk so izjema

Praznovanje rojstnega dne se je začelo zgodaj zjutraj, ko sta oskrbnika Janusa pogostila z bolj raznolikim zajtrkom kot običajno in užitnim šopkom rož, poroča španska tiskovna agencija EFE.

“Običajno ne sme jesti zelo sladkih stvari, danes pa smo mu ponudili to darilo,” je povedala oskrbnica Angelica Maria Castano. Pogostitev ni bila obilna, saj je Janus skrbno nadzorovan že od rojstva, še bolj pa od operacije zaradi kamna v mehurju pred dvema letoma.

“Po operaciji si je popolnoma opomogel, vendar moramo zanj dobro skrbeti, saj ima le dve ledvici, čeprav ima dvoje ust. Njegovo prehrano moramo skrbno nadzorovati,” je opozoril drugi Janusov oskrbnik.

Janus se je rodil v prostorih muzeja 3. septembra 1997, ko se je iz enega od jajc, ki jih je ustanovi podaril zasebnik, izvalil samec podvrste grške želve, ki je sicer prisotna po vsem Sredozemlju in je pogosto tudi domača žival.

“Rojstvo živali z dvema glavama ali okončinama je med kačami in želvami razmeroma pogosto, vendar po rojstvu običajno ne živijo dolgo,” je pojasnil direktor muzeja Arnaud Maeder in dodal, da se obe glavi zaradi pomanjkanja prostora ne moreta skriti v lupino za zaščito pred morebitnimi plenilci.

Vseeno pa je Janusu v ženevskem muzeju s pomočjo prilagojene prehrane, vadbe in zdravstvene oskrbe uspelo podreti vse rekorde in postati najstarejša dvoglava želva na svetu. Njegova vrsta – z eno glavo – lahko v naravi živi do pol stoletja, čeprav je v ujetništvu nekaterim primerkom uspelo preseči tudi sto let.

Muzej upa, da bo Janusova priljubljenost pripomogla k ozaveščanju glede ogroženosti želv. “To je tudi dobra priložnost, da se spomnimo, da je od več kot 300 vrst želv na svetu kar 60 odstotkov ogroženih pred izumrtjem, pri morskih želvah pa je ta odstotek še večji,” je opozoril Maeder.

STA