Slovenija je sredi tretjega, hujšega vročinskega vala, ki bo vztrajal še vsaj teden dni. Meteorologi imajo slabe novice, saj na vidiku ni resnejše pošiljke dežja. Po skromnih padavinah v zadnjem mesecu je območje Slovenije v splošnem padavinsko podhranjeno, v večini države so v površinskem sloju tal prisotne zelo oziroma izjemno sušne razmere. V prihodnjih dneh se bo z nadaljevanjem vročinskega vala nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme brez padavin, zaradi česar pričakujejo nadaljevanje zelo oz. izjemno sušnih razmer v površinskem sloju tal.
Na vidiku ni resnejše pošiljke dežja
Padavine v obliki neviht, ki bodo v soboto nastajale nad Avstrijo (prehod fronte severno), tokrat predvidoma ne bodo prečkale državne meje. V Julijcih lahko sicer nastane kakšna vročinska nevihta ali krajevna ploha, drugod pa bo ostalo večinoma suho.
To pomeni, da za zdaj na vidiku še ni resnejše pošiljke dežja. Po trenutnih izračunih bi se razmere lahko začele spreminjati okoli 5. ali 6. avgusta, so napovedali meteorologi na Neurje.si.
Vročinski val bo vztrajal še vsaj dober teden
Na Meteoinfo Slovenija medtem napovedujejo, da bo vročinski val glede na današnje izračune meteoroloških modelov vztrajal vsaj do prihodnjega četrtka.
Temperature že danes vse do okoli 1000 metrov nadmorske višine dosegajo 30 °C, po nižinah pa ponekod presegajo 35 °C. Najbolj vroče je na Goriškem, v Vipavski dolini in v južnem delu Ljubljanske kotline, kjer beležijo okoli 37 °C, v Novi Gorici pa še stopinjo več.
V prihodnjih dneh bo še za kakšno stopinjo ali dve bolj vroče, s čimer se bomo približali doslej najvišjim izmerjenim temperaturam v Sloveniji, opozarjajo na Meteoinfo Slovenija.
Ste vedeli? Kriva je tudi suša
K tako visokim temperaturam pripomore tudi huda suša. Ker so tla izsušena, se precej manj sončne energije porablja za izhlapevanje vode, več pa za neposredno segrevanje površja in zraka nad njim. To pomeni, da so lahko popoldanske temperature za nekaj stopinj višje, kot bi bile ob bolj vlažnih tleh, so še pojasnili.
Uprava RS za zaščito in reševanje je po vsej Sloveniji razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja, na območju več primorskih občin pa celo zelo veliko požarno ogroženost, kar je najvišja stopnja opozorila in je bila od leta 2005 razglašena le še v letih 2006, 2012 in 2022.
Težave po celotni Evropi
Vročina pa ni težava le v Sloveniji. Podobne razmere vladajo po velikem delu Evrope, kjer se številne države že več tednov spopadajo z dolgotrajnimi vročinskimi valovi, sušo in obsežnimi gozdnimi požari. Agencija Evropske unije za krizno odzivanje opozarja, da bi lahko bili prvi tedni avgusta med najbolj zahtevnimi doslej, saj se tveganje za nove požare povečuje od Iberskega polotoka do Sredozemlja in tudi v delu srednje Evrope.
Posledice so že vidne. V Španiji in Franciji je letos zgorelo rekordno veliko površin, zaradi požarov je bilo evakuiranih več sto tisoč ljudi, pomoč pa so državam zagotovile tudi druge članice Evropske unije. Strokovnjaki opozarjajo, da kombinacija dolgotrajne vročine, izsušenih tal in vetra ustvarja idealne razmere za hitro širjenje požarov, podobno tveganje pa je zaradi suše in visokih temperatur trenutno prisotno tudi v Sloveniji.
