Čeprav se Evropska unija trenutno ne sooča s pomanjkanjem plina, pa je evropski komisar za energijo Dan Jørgensen v pismu, ki ga je pridobil Euronews, opozoril vlade držav članic, da bi lahko skokovita rast cen zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja z bližanjem zime povzročila pomanjkanje.
Naročilo vladam – zmanjšajte povpraševanje po energiji
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je tako vlade držav članic EU pozval, naj še naprej omejujejo povpraševanje po energiji in na ta način zmanjšujejo porabo plina in električne energije, saj so zaloge plina na »izjemno nizki« ravni.
»Pozivam vas, da razmislite o sprejetju ali nadaljevanju ukrepov, ki bi omogočili nadaljnje polnjenje skladišč ali zmanjšanje povpraševanja po plinu in električni energiji, dokler bo to potrebno,« piše v pismu.
V pismu je poudarjeno, da se stanje »ni izboljšalo« od prvega opozorila Jørgensena marca.
Evropska skladišča manj polna kot lani
Kot poroča Euronews, so po najnovejših podatkih združenja Gas Infrastructure Europe so evropska skladišča plina napolnjena približno 70-odstotno, kar je okoli 12 odstotnih točk manj kot v enakem obdobju lani.
Nadaljnje motnje na Bližnjem vzhodu in močna konkurenca azijskih držav za pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) zvišujejo cene in povečujejo tveganje za krizo pri oskrbi.
Cene bi se lahko zvišale
Analitiki medtem opozarjajo, da bi lahko cene v času največje zimske porabe presegle 100 evrov na MWh, če se količine izvoženega LNG iz Perzijskega zaliva ne bodo povečale ali če bodo vzdrževalna dela na Norveškem podaljšala omejitve izvoza.
Poziv k manjši porabi električne energije
Najvišji predstavnik EU za energetiko je pojasnil, da lahko manjša poraba električne energije v času največje obremenitve omrežja pomeni tudi manjšo porabo plina v elektrarnah. S tem bi se zmanjšal pritisk tako na oskrbo s plinom kot na cene električne energije. Gospodinjstva in podjetja so sicer že zdaj občutljiva na višje račune za energijo, vlade pa so pod pritiskom, da bi potrošnike zaščitile pred novim cenovnim šokom.
Ukrepi za zmanjšanje porabe
Evropska komisija posebej izpostavlja ukrepe, ki so jih uporabljali med energetsko krizo leta 2022. Med njimi so zmanjšanje porabe električne energije v času največje obremenitve, spodbujanje potrošnikov k prilagajanju porabe s pomočjo pametnih števcev in tarifnih sistemov, omejevanje temperature v javnih stavbah, omejevanje zunanjega ogrevanja ter izklapljanje nepotrebne javne razsvetljave ponoči.
Vendar Jørgensen ne predlaga uvedbe obveznih ukrepov.
»Prostovoljni in dobro načrtovani ukrepi za zmanjšanje povpraševanja so se med energetsko krizo leta 2022 izkazali za koristne. Izkušnje iz tistega obdobja lahko uporabimo tudi v sedanjih razmerah,« piše v pismu.
Države naj bodo pripravljene na izredne razmere
Kljub temu evropski komisar ministre usmerja tudi k nacionalnim načrtom za izredne razmere. Ti vključujejo strožje ukrepe, ki bi jih bilo mogoče aktivirati, če bi se razmere poslabšale.
Med njimi so pogodbe o dobavi plina, ki omogočajo prekinitev dobave, in prehod elektrarn s plina na druga goriva.
Brez hitenja pri polnjenju skladišč
Jørgensen je vlade držav članic spodbudil tudi, naj izkoristijo prožnost pravil EU glede skladiščenja plina, da bi se izognile paničnemu nakupovanju. Predlagal je, naj razmislijo o cilju 80-odstotne napolnjenosti skladišč, namesto da bi si prizadevale za 90-odstotni cilj za vsako ceno. Polnjenje skladišč je pomembno predvsem zaradi varnosti oskrbe, saj večje količine shranjenega plina zagotavljajo večjo rezervo ob povečanju zimskega povpraševanja.
Razmere so daleč od idealnih
Danski komisar je nakazal, da EU vstopa v zimo z odpornejšim energetskim sistemom, kot ga je imela pred rusko invazijo na Ukrajino, vendar razmere še zdaleč niso brezskrbne.
»Čeprav so zaloge plina v EU izjemno nizke in so razmere še vedno zahtevne, trenutno ni neposrednih tveganj za varnost oskrbe,« še piše v pismu.
Kljub temu, da v tem trenutku fizičnega pomanjkanja plina za zimo trenutno ni, pa bi lahko ostra konkurenca na svetovnih trgih cene še dodatno dvignila.
