Globalno

Evropski kmetje imajo dovolj despotizma, kaj pa slovenski?

Uredništvo , 01.02.24 ob 11:38

V zadnjih dneh so v več evropskih državah potekali obsežni protesti kmetov, ki se kar širijo po Evropi.

Evropski kmetje imajo dovolj despotizma, kaj pa slovenski?

Francoski kmetje so v ponedeljek, 29. 1. 2024, blokirali glavne avtoceste proti Parizu, medtem ko izvajajo proteste zaradi različnih pritožb, kljub več ukrepom, ki jih je vlada napovedala.

Francija je največji kmetijski proizvajalec v EU

Kmetje v Franciji, največjem kmetijskem proizvajalcu v Evropski Uniji, trdijo, da niso ustrezno plačani in da jih dušijo prekomerna regulativa glede varstva okolja. Nekatere njihove skrbi, kot so konkurenca cenejših uvozov in okoljska pravila, delijo proizvajalci v preostalem delu EU, medtem ko so druge zadeve, kot so pogajanja o cenah hrane, bolj specifične za Francijo, poroča Reuters.

Kmetje trdijo, da prizadevanje vlade in trgovcev za zmanjšanje inflacije hrane pusti mnoge proizvajalce nesposobne kriti visoke stroške energije, gnojil in prevoza. Tudi načrt vlade za postopno odpravo davčne olajšave za kmete pri dizelskem gorivu, kot del širše politike prehoda na obnovljive vire energije, je povzročil napetosti.

[[image_2_article_62826]]

Veliki uvozi iz Ukrajine, za katere EU od trenutka ruske invazije ni uveljavljala kvot in dajatev, ter obnovljeni pogovori za sklenitev trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, so povečali nezadovoljstvo zaradi nepravične konkurence pri sladkorju, žitu in mesu. Uvozi so deležni negodovanja, saj vplivajo na evropske cene, hkrati pa ne izpolnjujejo okoljskih standardov, ki so jih naložili kmetom EU.

Nedavno so kmetje stavkali v Nemčiji

Kolone traktorjev, ki so blokirali ceste v Nemčiji, so povzročale kaos v mestih in težave za dnevne potovalce. To je bil najnovejši izraz naraščajočega nezadovoljstva proti prizadevanjem za zaščito narave v Evropi pred onesnaževanjem, ki ga povzročajo kmetije, je poročal The Guardian.

Po tem, ko so jezni kmetje decembra razlili gnoj po ulicah Berlina, je nemška vlada omilila načrt za zmanjšanje subvencij za dizelsko gorivo v kmetijskih vozilih. Vendar pa lobisti pritiskajo, da bi vlada popolnoma opustila ta načrt. Joachim Rukwied, predsednik nemške kmetijske zveze, je takrat povedal, da se je 100.000 traktorjev en teden podalo na ulice v znak protesta: "Kmetje jasno sporočili zvezni vladi, naj v celoti umakne načrtovano povečanje davkov."

Okoljski aktivisti so dejali, da niso želeli zmanjšati subvencij kmetom, temveč jih namesto tega porabiti na manj uničujoč način. Sascha Müller-Kraenner, vodja kampanje skupine Environmental Action Germany, je pozval k temu, da bi morala imeti vsaka evropska kmetijska subvencija ekološke in socialne pogoje. "Potrebujemo boljšo politiko subvencij, ki bi z enakimi sredstvi dosegla več za dohodek kmetov, zaščito podnebja in narave," je dejal. "Subvencije, ki škodujejo podnebju, bi morale biti postopoma odpravljene."

[[image_1_article_62826]]

Znanstveniki pa so hkrati opozarjali na škodo, ki bo povzročena kmetijam, ko podnebje zaradi segrevanja planeta postaja manj gostoljubno za ljudi. Po podatkih Evropske komisije je več kot 80% habitata v Evropi v slabem stanju, pridelki nekaterih kultur pa so že bili prizadeti zaradi slabih tal, pomanjkanja vode in vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki postajajo vse bolj nasilni.

Francoskim kmetom pomagajo tudi Belgijci

Tudi belgijski kmetje so po tem, ko so močno motili jutranjo prometno konico v ponedeljek z blokiranjem dela Bruseljske obvoznice s traktorji, pojasnili, da bodo nadaljevali z blokiranjem prometa do večera v protestu proti različnim težavam, od upravnih bremen do podnebnih predpisov, poroča The Brussels Times.

Traktorji so blokirali notranjo in zunanjo obvoznico okoli Bruslja v kraju Halle, kar je povzročilo prometne zastoje dolge več kot uro med jutranjo prometno konico v ponedeljek. Traktorji naj bi se razpršili po koncu prometne konice, vendar je blokada trajala do konca dneva. 

Zveze mladih kmetov (FJA) priznava, da lahko takšna motenja povzročajo nevšečnosti za širšo javnost, vendar poziva k podpori. "Državljani morajo razumeti, da delujemo tudi v njihovem interesu. Družba, kjer je kmetijstvo ogroženo, predstavlja nevarnost za vse. Zanašanje na druge regije sveta za ključne vire lahko ima številne posledice, zlasti finančne. Skupaj se moramo boriti, da preprečimo, da bi se to zgodilo v kmetijstvu."

[[image_4_article_62826]]

Tudi v Luxembourgu se je skupina traktorjev oblikovala v blokado na meji s Francijo, na cesti N89 v Beaubru, južno od Bouillona. V provinci Hainaut se je enako dogajalo na avtocesti E19 v Feluyu, ki je zaprta pri Houdeng-Goegnies, blizu La Louvière.

Danes pa so zgodaj zjutraj kmetje s traktorji zastavili promet v središču Bruslja, izražajoč nezadovoljstvo zaradi visokih davkov, naraščajočih stroškov pridelave hrane in nelojalne konkurence iz tujine. Protestniki so izvajali dejanja protesta, vključno z metanjem jajc v stavbo Evropskega parlamenta in zažigom manjših požarov. Okoli tisoč traktorjev je blokiralo glavne prometnice evropske prestolnice, kar je povzročilo prometni kaos.

V odzivu na težave kmetov je Bruselj predstavil predloge, vključno s predlogom za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine in uvedbo mehanizma za ukrepanje v primeru negativnega vpliva določenih kmetijskih izdelkov na trge v EU. Prav tako predlaga odstopanja od pravil glede obdelave zemlje, poroča SiolNET.

Tudi Nizozemska ni izjema

V zadnjih letih so se kmetje v zahodni Evropi vse bolj borili s povečano silovitostjo proti politikam za zaščito planeta, ki menijo, da stanejo preveč. Na Nizozemskem, kjer je bil odziv najmočnejši, je sodna odločba o emisijah dušika leta 2019 sprožila besne in ponavljajoče se proteste proti prizadevanjem vlade za zapiranje kmetij in zmanjšanje števila živali na njih, poroča The Guardian.

Za nekatere kmete je breme plačevanja za večino onesnaževanja korak predaleč, še posebej po energetski krizi in pandemiji, ki je mnoge pustila v težkem finančnem položaju. Nekateri pravijo, da se počutijo preobremenjene z regulativami in premalo cenjene s strani mestnih prebivalcev, ki uživajo hrano, ki jo pridelajo, ne da bi vedeli, od kod prihaja. V kmetijskih velikanih, kot sta Nizozemska in Francija, so kmetje izrazili frustracijo zaradi pritiska vlad, da proizvajajo manj, potem ko so jih leta spodbujali k večji proizvodnji.

[[image_3_article_62826]]

Na Nizozemskem je dušikova kriza privedla do ustanovitve Gibanja kmetov in državljanov, podeželske populistične stranke, ki je dosegla zmage na provincialnih volitvah marca lansko leto, vendar je na splošnih volitvah novembra zasedla šesto mesto. V Nemčiji so protesti pridobili podporo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) in skupin z ekstremnejšimi in protidemokratičnimi stališči. Minister za podnebje in gospodarstvo, Robert Habeck, je v ponedeljek opozoril na izkoriščanje protestov s strani skrajnih skupin, ki širijo fantazije o prevratu in odpirajo simbole etničnega nacionalizma.

Kaj pa slovenski kmetje?

Kmetje so 31. januarja okrepili proteste vključno s poskusom blokade Rungisa, največje svetovne tržnice, ki oskrbuje 12 milijonov prebivalcev Pariza in okolice. Več članic, kot so Nemčija, Poljska, Belgija in Španija, zahteva spremembe v kmetijski politiki EU zaradi protestov kmetov, zlasti glede uvoza kmetijskih izdelkov in obveznosti v povezavi z zelenim prehodom, poroča Dnevnik.

Slovenski kmetje so se s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko sestali v začetku aprila lani, po opozorilnih protestih 24. marca, na katerih so opozorili na več perečih težav v kmetijstvu in podali tudi več zahtev. Na sestanku bi se naj dogovorili za oblikovanje delovne skupine, ki bi pregledala odprta vprašanja, prav tako so se dogovorili za dvoletni odlog uveljavitve davka na nepremičnine, je takrat objavil N1. 

Medtem naši kmetje še vedno čakajo na izplačila kmetijskih podpor iz zbirne vloge za leto 2023, ki potekajo z rahlim zamikom. Ta je predvsem povezan s poznim sprejetjem strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) si prizadeva čim prej izplačati sredstva kmetom, da bi ti lahko pravočasno pridobili semena in gnojila za novo pridelovalno sezono, poročajo Finance.

[[image_5_article_62826]]

Prvi razlog za zamik izplačil je strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, ki je začel veljati s začetkom leta 2023 in je prinesel nekaj sprememb pri izplačilih. "Strateški načrt je bil sprejet pozno, zato so se tudi nacionalne pravne podlage – uredbi – sprejemale pozneje. S tem se je tudi začetek vnosa zbirnih vlog za leto 2023 zamaknil za več kot en mesec. Vnos zbirnih vlog se je začel šele 31. marca, podaljšali pa so ga do 10. julija," za Finance pojasnjuje Ervin Kosi, namestnik generalnega direktorja AKTRP.

AKTRP je od začetka preteklega leta obveščala kmete o zamiku izplačil za leto 2023 in relativno hitro predstavila načrtovane datume izplačil. Po besedah Ervina Kosija: "Zavedamo se, da je za nami zelo naporno leto, vendar pa so novosti, ki jih je prinesla nova skupna kmetijska politika 2023–2027, tako obsežne in drugačne kot prejšnja leta, da je drugačen način izplačil, kot smo si ga začrtali, nemogoč in tehnično neizvedljiv."