Kot poroča Index, je komisar opozoril, da se Evropa tako ali tako sooča z zimo, v kateri bodo cene energije verjetno najvišje od leta 2022. Jørgensen je dejal, da je v interesu tako ZDA kot Evrope čim bolj prost pretok energije med državama, a je hkrati priznal, da bi bila lahko zima za Evropo zelo slaba tudi brez dejanskih motenj v oskrbi.
Cene dizla v Evropi se že gibljejo okoli rekordnih ravni
Trump je v začetku tedna z izjavo o možni prepovedi izvoza dodatno vznemiril trge, saj so ZDA največji evropski dobavitelj tega goriva. Čeprav je ameriški minister za energetiko Chris Wright kasneje izrazil dvome o smiselnosti popolne prepovedi, grožnja po poročanju Indexa ostaja izziv za evropsko energetsko varnost, razmere pa dodatno zaostruje tudi konflikt na Bližnjem vzhodu.
Cene zemeljskega plina so v Evropi nedavno dosegle najvišjo raven od leta 2022, cena nafte Brent pa ostaja nad 100 dolarji za sod.
Zanesljivost oskrbe ne bo ogrožena
Evropska komisija zato razmišlja o kratkoročnih ukrepih za znižanje cen fosilnih goriv, med drugim o odlogu strožjih pravil glede emisij metana, za kar se je zavzel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Po podatkih organizacije Transport & Environment Evropejci za poln rezervoar dizla že plačujejo 30 evrov več kot pred konfliktom med ZDA in Iranom.
Jørgensen je države članice pozval tudi k znižanju davkov na elektriko in večjim naložbam v zeleno energijo, kar sta doslej storili le Italija in Grčija. Kot je povedal, najverjetnejši scenarij prinaša zelo visoke cene energije, čeprav zanesljivost oskrbe po njegovih besedah ne bo ogrožena. Dolgoročno je po poročanju Indexa ponovil, da mora Evropa pospešiti elektrifikacijo, saj bo v nasprotnem primeru energetska kriza postala trajna.
