Avstrijci bodo morda v prihodnje lažje opravili nakupe v manjših trgovinah, ki jih vodijo lastniki, ali v samopostrežnih prodajalnah brez zaposlenih. V zadnjih tednih se je odprla nova razprava o pravilih za trgovine, vendar se predlogi, ki jih je predstavil državni sekretar Josef Schellhorn iz stranke NEOS, ne nanašajo na splošno odprtje vseh trgovin ob nedeljah.
Predlog, ki je znova odprl razpravo
Daljši odpiralni čas bi lahko po predlogu veljal za trgovine, v katerih dela lastnik. Več možnosti bi dobile tudi prodajalne brez osebja, denimo samopostrežne trgovinice in tako imenovani pametni marketi, kjer kupci izdelke izberejo in plačajo sami.
Schellhorn meni, da bi takšne spremembe lahko pomagale predvsem manjšim krajem, kjer so trgovine redke. »Ljudje že dolgo živijo v 21. stoletju. Tudi naš odpiralni čas mora končno slediti temu,« je povedal za avstrijske medije. Predlog naj bi uskladili s koalicijskima partnericama, ÖVP in SPÖ.
Nedeljski nakupi še niso samoumevni
Schellhornov predlog ne pomeni, da bi lahko vsi supermarketi in trgovine začeli delati ob nedeljah. Po avstrijskih pravilih so trgovine takrat praviloma zaprte, nekaj izjem pa že obstaja, na primer za določene prodajalne na železniških postajah in letališčih ter na turističnih območjih.
O širšem nedeljskem odpiranju so v Avstriji sicer razpravljali tudi ločeno. Predstavnik avstrijske gospodarske zbornice Rainer Trefelik je septembra dejal, da bi si lahko predstavljal, da bi bile trgovine odprte do deset nedelj na leto. Sindikat GPA temu nasprotuje.
Kupci nad spremembami niso enotni
Raziskava Univerze Johannesa Keplerja v Linzu je pokazala, da večina vprašanih ne podpira dodatnega nedeljskega odpiranja. Proti je bilo 62 odstotkov sodelujočih. Na Dunaju je bila slika nekoliko drugačna, saj je tam nedeljsko odprtje podprla tesna večina. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da daljši odpiralni čas še ne pomeni nujno večje prodaje in da bi lahko od njega več imele velike trgovine kot manjše prodajalne.
